Tokrat objavljamo zgodbo o požigu tržnice v Žalcu, v katerem je leta 2011 umrl brezdomec. Žalska tržnica je bila takrat namreč v lasti podjetja SM Invest d.d., v kateri je imel med leti 2004 in 2005 pristojnosti prokurista Aleš Musar. Ta sicer pravi, da s to družbo od leta 2005 naprej nima ničesar več.
Poslovna pot Aleša Musarja, soproga predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, je pestra, saj je že kot relativno mlad poslovnež prišel do za navadnega smrtnika izjemno velikega premoženja. Njegova podjetniška pot je sicer zaznamovana z domnevnim spornim lastninjenjem podjetij, med drugim je bil tudi prokurist družbe SM Invest d.d., lastnice žalske tržnice, v kateri je v požaru leta 2011 umrl brezdomec.
Kriminalisti sumili, da je šlo za nameren požig
Leta 2011 je namreč zagorela tržnica v Žalcu, ki je kljub intervenciji gasilcev pogorela do tal. Kompleks v velikosti 50 krat 50 metrov je bil že takrat v slabem stanju, zaradi lesenih stavb se je ogenj toliko hitreje razširil. Na pogorišču so našli tudi moško truplo, ki ga v začetku zaradi slabega stanja niso mogli identificirati, kasneje pa so preiskovalci ugotovili, da je šlo za 39-letnega brezdomca. Kriminalistična preiskava je takrat potekala v smeri namernega požiga, vendar požig nikoli ni bil razjasnjen.
Tržnica je bila sprva last Savinjske trgovske družbe, d.d. (naslednice Savinjskega magazina), ki je začela konec 90-ih let postopno prodajati ali zapirati svoje trgovine po dolini, leta 2006 pa objavila stečaj. Medtem je pristala v lasti družbe SM, Invest družbe za investicije d.d., ki je bila prav tako v stečaju. Po takratnem pripovedovanju Žalčanov je bila tržnica pogosto pribežališče brezdomcev in zasvojencev, takratni žalski župan Janko Kos pa je za medije povedal, da jim to mesto že dolgo ni v ponos, vendar da imajo zvezane roke zaradi novega lastnika žalske tržnice, s katerim se niso mogli pogoditi o odkupu. Lastnik tržnice je bilo namreč podjetje SM Invest d.d., ki je bilo takrat v stečaju. V omenjenem podjetju s sedežem na Brnčičevi ulici v Črnučah pa je bil prokurist od leta 2004 prav dotični Aleš Musar, kar je moč zaslediti iz sodnega registra.
Po požigu in kasnejšem načrtu obnove je takratni žalski podžupan Marko Laznik za medije pojasnil, da so zaplet okrog lastništva zemljišča, na katerem je bila postavljena tržnica, uspeli rešiti. Podjetje SM Invest je bilo takrat v stečaju, so pa kasneje z njim sklenili pogodbo o prodaji zemljišča in vplačali 5-odstotno predplačilo. Zemljišče je tako prešlo v občinsko last, celotna kupnina pa je znašala 145.000 evrov.
Musar nam je pojasnil, da je za družbo SM Savinjska trgovska družba d.d. delal v letih 2003 do 2005. “Od sredine leta 2005 nisem imel v njej več nobene funkcije in nobenih pooblastil. Podatke o tem, kdaj je bila družba preimenovana v SM Invest in kaj se je z njo dogajalo po letu 2005, gotovo lahko najdete v javnih registrih. V času, ko sem za to podjetje delal, so bili objekti na tržnici v dobrem stanju in oddani različnim najemnikom. V času tragičnega dogodka leta 2011 pa torej že več let nisem imel nobenega stika z omenjeno družbo.”
Ko je dobil priložnost pri tajkunu Horvatu, je njegova kariera vzcvetela
Podjetniška pot Aleša Musarja, današnjega direktorja Ruske dače, kulturnega spomenika v Zgornjih Gameljnah, je bila vse prej kot dolgočasna. Pred devetimi leti so pri Financah Musarjevo premoženje ocenili na pet do deset milijonov evrov. Njegova poslovna pot se je sicer začela v finančni družbi Aktiva Group razvpitega pidovskega barona Darka Horvata, pri njem naj bi bil zaposlen od julija 2000 do konca leta 2002, kasneje pa je z Rokom Habincem in Markom Koničem ustanovil firmo S. T. Hammer, katere lastnica je bila istoimenska firma, ki so jo ustanovili v davčni oazi na britanskih Kanalskih otokih. Bilo je leta 2013, ko so Finance pisale, kako so podjetja Aleša Musarja upnikom, državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov. “S. T. Hammer, ki ga vodi mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar Aleš Musar, je po naših ugotovitvah iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo,” so takrat poročali.
Od nekdanjega delodajalca Horvata so kasneje kupili večinski delež firme SCT Strojegradnja, ki je bila nekoč primer uspešnega gradbenega podjetja, v obdobju tranzicije v rokah Musarja, Habinca in Koniča pa je postopoma potonilo. Omenjeni so torej v roke dobili uspešno podjetje, vendar jih je v resnici bolj zanimala lokacija, na kateri je to stalo, tam so namreč načrtovali gradnjo prestižne stanovanjske soseske K 66. “Leta 2009 so Musar, Habinc in Konič Strenio zaradi upadanja naročil v gradbeništvu poslali v likvidacijo. Delo je izgubilo 127 ljudi,” so pojasnili na Siolu. Musar je bil po odhodu iz Horvatove Aktive med drugim solastnik družb S-Real, Plama Pur, družbe tveganega kapitala STH Ventures in Ete Kamnik, kjer je prav tako sporno lastninjenje enega naših največjih proizvajalcev prehrambnih izdelkov pripeljalo na rob propada.
Tanja Brkić