fbpx

Dr. Remškar: Minister Loredan bi moral odstopiti

Dr. Janez Remškar (Foto: STA)

V Fidesu delijo ogorčenje zdravništva nad izjavami ministra Danijela Bešiča Loredana v četrtkovih Odmevih, ko je izjavil, “da interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere, saj je tako najlažje kritizirati in delovati.” Da bi moral minister zaradi te izjave brez dvoma odstopiti, je prepričan tudi primarij dr. Janez Remškar, Mladi zdravniki pa ministra sprašujejo, če so interesna skupina tudi virusi gripe, RSV in koronavirusa, ki so sokrivi za drastičen porast števila pacientov v urgentnih službah.

Namesto da bi se minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zahvalil zdravstvenim delavcem, ki v času praznikov in zaostrenih epidemioloških razmer v neustreznih pogojih prek meja svojih moči skrbijo za zdravje državljank in državljanov, z insinuacijami vnaša nemir in negotovost ter povečuje nezadovoljstvo, so poudarili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides). Ministra ob tem sprašujejo ali je to njegova zahvala zdravnikom za njihova prizadevanja za boljši javni zdravstveni sistem ter požrtvovalno delo ali morda sporočilo nezadovoljnim bolnikom, naj s svojimi boleznimi ne obremenjujejo javnega zdravstvenega sistema.

Oglasili so se tudi Mladi zdravniki: “Če so za kolaps urgentnih služb krive interesne skupine, nas zanima, če so interesna skupina tudi virusi gripe, RSV in koronavirusa, ki so sokrivi za drastičen porast števila pacientov v urgentnih službah? Ali morda tisti, ki svetujejo sonce in morje za zdravljenje okužb?” so zapisali na Twitterju, kjer so dan poprej tudi izrazili ogorčenje nad izjavo ministrstva, od koder so sporočili, da iščejo rešitve, več pa bodo povedali 6. januarja na novinarski konferenci. “Za zdravnike in vse zaposlene v urgentnih službah in bolnišnicah NI praznikov! Dalje bomo improvizirali in se šli medicine v izrednih razmerah, a to je za paciente življenjsko nevarno,” so Mladi zdravniki komentirali ravnanje ministrstva, ki si bo očitno privoščilo novoletne počitnice.

Minister s svojim pristopom k reševanju problemov in s svojimi izjavami v zadnjem času absolutno kaže na svojo nesposobnost, pa tudi na zavajanje ljudi
Spomnimo, minister Loredan je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija izjavil, “da interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere, saj je tako najlažje kritizirati in delovati.” Izjava je bila tako neverjetna, da je zmedla celo voditeljico Tanjo Starič, ki je sicer trdno na strani leve politike. Skorajda je ostala brez besed in ga osuplo vprašala, če je res ravnokar rekel, kar se ji je zdelo, da je slišala. Za komentar smo prosili dr. Janeza Remškarja, nekdanjega zdravnika, primarija, direktorja splošne bolnišnice Jesenice, predsednika sveta UKC Ljubljana in generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana. Remškar je mnenja, da je minister tudi že kdaj prej izustil kaj neprimernega, njegova zadnja izjava pa je čisti fiasko in le še dodaten razlog za ministrov odstop. Vprašanje je seveda tudi, kako bo sedaj ravnal premier Robert Golob, ki je na svojega podpredsednika vlade očitno precej navezan. Dejstvo je, da se minister izgovarja, da imamo težko situacijo v zdravstvu že vsaj 10 ali 15 let – vsakič pa očitno pozabi, kdo je bil v Sloveniji na oblasti vse od leta 2008 skorajda ves čas. “To, kar je govoril Loredan, je nespodobno za ministra,” je poudaril Remškar in s tem ciljal na ministrove besede, da zdravniki manipulirajo s tem, da ustvarjajo čakalne vrste na urgencah. Po Remškarjevem mnenju je to bedarija – težko se je izraziti lepše. To, da so v ozadju dogajanja v zdravstvu praviloma določeni interesi, seveda vsaj do določene mere drži, vendar pa ne v tem konkretnem primeru. “V tem konkretnem primeru je problem pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju, njihove preobremenitev in pa tudi feminizacija,” je ocenil primarij ter se istočasno še opravičil vsem ženskam.

“Mimogrede, ali ni sedanja zunanja ministrica Tanja Fajon pred volitvami obljubljala, da bo vse rešeno v 30 dneh,” je spomnil Remškar in vprašal, kje se gospa Fajon sedaj skriva ter dodal, da bi minister moral odstopiti tudi zaradi praznih obljub. Ob tem je spomnil še na skorajda že vsem znano “problematičnost” ministra Loredana, ki se je med drugim pokazala tudi med iskanjem bolnišničnih postelj za smrtno ogrožene bolnike med epidemijo. Loredan takrat namreč na svojem oddelku ni dovolil hospitalizacij. “To je znak popolne brezobzirnosti do življenjsko ogroženih ljudi,” je poudaril Remškar, ki je prepričan, da bi  Loredan takrat lahko kakšno svojo operacijo tudi odložil. “Ne pozna delovanja javnega zdravstvenega sistema in tak človek je sedaj postavljen na mesto zdravstvenega ministra,” je pripomnil Remškar.

Dr. Remškar: Nič nam ne pomaga, če nimamo enotne strategije, kaj in kako bo za bolnike najboljše
“To, da obljubljajo reformo v letu 2024, je čista neumnost – gre za sistem, ki je popolnoma razsut, kjer so urgence zaradi več razlogov preobremenjene – in v takem stanju še toliko bolj nujno potrebujemo konsenz med levo in desno politiko. Za bolnike ni dobro niti leva, ki se zavzema samo za javno niti desna, ki naj bi se zavzemala za zasebno (čeprav ta trditev ne drži), ampak je za bolnike dobro samo dobro zdravstvo – to pa je vedno le srednja pot. Nobena analiza nam ne pomaga, če nimamo enotne strategije, kaj in kako bo za bolnike najboljše.”

Minister želi naprtiti krivdo drugim, medtem ko sam ne najde rešitve – je pa res, da rešitve v tej situaciji ne moremo najti čez noč
Remškar je še spomnil, kako so se svojega zdravstvenega sistema lotevali ponekod v tujini. Nizozemci so skorajda 20 let pripravljali zdravstveno reformo, saj so že vsaj leta 1995 ugotovili, da se prebivalstvo stara, da se medicina naglo draži in tudi, da so bolniki čedalje bolj zahtevni. Po več kot 15-letnih pripravah so tam sprejeli reformo z obveznim (enotnim) socialnim zavarovanjem – s to bistveno razliko, da se potem lahko izbira zavarovalnice, ki pa se seveda lahko z izvajalci pogovarjajo ter pogajajo o ceni, količini storitev in njihovi kvaliteti. Torej tri postavke, ki jih pri nas praktično ni – pri nas je še vedno plansko gospodarstvo tudi na tem nivoju. Kako so na nizozemskem že leta 2006 reformirali zdravstveni sistem, je primarij bolj podrobno pojasnil že v Delu. Morda je vredno omeniti, da imajo tam normativ opredeljenih pacientov na izbranega zdravnika 2400, med tem ko je pri nas glavarinski količnik 1895. Je torej poglavitni problem pri nas preobremenjenost z administracijo?

Glede reorganizacije urgenc pa je Remškar med drugim poudaril, da sta pri urgenci  pomembni dve stvari, in sicer čim hitrejša dostopnost ter usposobljen kader, ki obvladuje vsak urgenten primer. Ni torej dovolj imeti zdravnika za prvim vogalom, ampak je potrebno imeti za prvim vogalom zdravnika, ki je usposobljen za urgentno delo. Potem je tu seveda tudi mreža zdravstvenega varstva, ki je v Sloveniji prav tako ni. No, resnici na ljubo imamo v Sloveniji v zdravstvu še nemalo drugih težav, od tega, da zares dobri zdravniki brez poznanstev nemalokrat stežka pridejo v Ljubljano, do tega, da tudi način sprejema na medicinsko fakulteto ni najbolj primeren in med drugim še dodatno pripomore k že prej omenjeni feminizaciji medicine. A to je zgodba za kdaj drugič. Verjetno ne bo potrebno čakati prav dolgo, da nam bo dal minister Loredan nov razlog za nadaljevanje pisanja – razen, če bo že prej odstopil?

Sara Bertoncelj