Med nevladnimi organizacijami in društvi, ki sestavljajo iniciativo “Glas ljudstva” so na primer tudi Protestna ljudska skupščina, Pravna mreža za varstvo demokracije, Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Danes je nov dan, Sindikat Mladi plus ter še mnogi drugi. Iz Erarja pa je razvidno, da je približno štiridesetim NVO-jem, članicam te iniciative, doslej iz državne blagajne uspelo posesati zajeten kup denarja.
“Poznate kak nacionalni dosežek spodaj navedenih NVO-jev, za katere ste iz vaših žepov prisilno odšteli skoraj 100!!! milijonov evrov?” sprašuje predsednik vlade Janez Janša – na družabnem omrežju se je namreč znašel seznam nevladnih organizacij, ki sestavljajo iniciativo “Glas ljudstva”, iz podatkov pa je razvidno, da jim je doslej iz žepov davkoplačevalcev uspelo izvleči zajetnih 100 milijonov evrov. “Naj se vsak od nas vpraša, kaj imamo od teh NVO-jev in kam je šel ta denar,” je zapisal uporabnik omrežja, ki je omenjeni seznam tudi objavil.
“Naštejmo deset odmevnih rezultatov v korist ljudi s strani nevladnikov z Metelkove 6, paravojske stranke Socialni demokrati (SD), za katere je bilo delavcem, upokojencem in podjetnikom odtujeno na desetine milijonov evrov. Bo šlo?” – tako pa se je premier odzval na zapis voditeljice stranke SD Tanje Fajon, ki je zapisala, da že dolgo opozarjajo na stisko samozaposlenih v kulturi in nevladnikov. Njihov položaj se je po mnenju Fajonove med epidemijo še poslabšal, situacija je akutna. “Dolgotrajni postopki, zamude in še Minister Simoniti medtem samovoljno obračunava in redči število samozaposlenih in nevladnikov,” je še zatrdila, čeprav njenih besed številke ne potrjujejo.
Glas ljudstva trenutno sestavlja 77 organizacij in civilnodružbenih iniciativ, med njimi najdemo Protestno ljudsko skupščino, Pravno mrežo za varstvo demokracije, Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Danes je nov dan, Sindikat Mladi plus, sindikat taksistov pri SDPZ, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Transparency International Slovenia, Amnesty International Slovenije, Protestival, Zavod za kulturo raznolikosti Open, PIC – pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Odbor za pravično in solidarno družbo, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Društvo ŠKUC, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Društvo Ženska svetovalnica, Zavod TransAkcija, Plesni Teater Ljubljana, Društvo Parada ponosa, Društvo za nenasilno komunikacijo, gibanje Koga bomo volili in tako naprej. Skupaj so se zbrali z namenom, da “v predvolilnem času s konkretnimi zahtevami za izboljšanje družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi nagovorijo politične stranke“.
Menijo, da smo seveda priča ogrožanju narave in voda, napadom na neodvisnost medijev, kršitvam ustave, prekinitvi socialnega dialoga ter nestrokovnim odločitvam in kadrovanju na skoraj vseh področjih družbe. “Zato organizacije, združene v Glas ljudstva, predstavljamo svoje zahteve, s katerimi politike pozivamo k odgovornejšem delovanju ter izboljšanju družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi. Ko bomo skupaj definirali vseh 100 zahtev, jih bomo predložili strankam ter jih pozvali, da se do njih jasno opredelijo,” so zapisali. Pa poglejmo, kakšne zahteve imajo organizacije, ki jim namenjamo tolikšno vsoto denarja.
Z dovoljenjem bi skakali na neprijavljenih protestih tudi med epidemijo
Če preletimo njihove zahteve, ugotovimo, da se med drugim zavzemajo za humanost azilnih postopkov ter večjo podporo integraciji migrantov. Menijo, da je treba nemudoma ustaviti vsa vračanja prosilcev za azil na Hrvaško. Prepričani so, da je potrebna tudi analiza t. i. PKP-jev in odprava členov, ki niso povezani z reševanjem epidemije ali njenih posledic, ter druge zakonodaje, ki je bila v tem času sprejeta brez vključevanja javnosti, stroke ali po nujnih postopkih in pomeni nazadovanje v varstvu demokratičnih načel in človekovih pravic. Med zahtevami poudarjajo še, da mora država prebivalkam in prebivalcem omogočiti javna zbiranja in izražanje mnenj. “To pravico mora aktivno omogočati tudi v času epidemije, in sicer brez represije, prekoračitve pooblastil, nedovoljenega nadzora in sankcioniranja z namenom odvračanja od omogočanja te pravice,” so poudarili. Bi morda za začetek enkrat za spremembo kak protest tudi prijavili in ne le pobezljano širili okužbe med epidemijo?
Povečali bi davke na premoženje, dobiček in dediščine, da bi njihovi dobili še več
Poudarjajo tudi, da je treba zagotoviti ustrezne socialne pravice samozaposlenih v kulturi (na primer bolniške odsotnosti) in ustrezne višine plačila prispevkov, ki raste skupaj z delovno dobo. Prav tako morajo biti samozaposleni v kulturi enakopravni sogovorniki pri oblikovanju kulturnih politik in strategij. Medtem ko bi za razne organizacije in kulturnike uvedli vse mogoče davčne olajšave, pa bi na drugi strani nekaterim še malo odvzeli. Toliko o enakosti, ki jo tako vneto zagovarjajo. Povečali bi namreč davke na premoženje, dobiček, dediščine ter davke na porabo naravnih virov in energije. Socialna kapica se jim zdi povsem nesprejemljiv ukrep, ki se ga ne sme uvesti. “Podpirati moramo ambiciozne rešitve za socialno in davčno pravičnost doma in na mednarodni ravni ter ustanovitev globalnega davčnega organa pod okriljem Združenih narodov,” so zapisali.
Lotili bi se tudi indoktrinacije
Učili bi o človekovih pravicah in varstvu okolja ter izvajali državljansko vzgojo. “V roku enega leta se mora v učne načrte osnovnih šol kot obvezno vsebino vključiti temo človekovih pravic, poseben poudarek pa mora biti namenjen učenju nenasilja, enakosti in solidarnosti ter globalni soodvisnosti. Za poučevanje v srednjih šolah se mora vzpostaviti celovit sistem državljanske vzgoje, vzgoje o varstvu okolja, trajnostnem razvoju in podnebni krizi ter globalni soodvisnosti. Šole naj sodelujejo s kredibilnimi in neodvisnimi civilnodružbenimi organizacijami, ki delujejo na omenjenih področjih,” so zapisali, ob tem pa imeli prav gotovo v mislih organizacije, ki so del njihove iniciative. Tako bi denar še naprej krožil in končal v njihovih žepih – kot so bili doslej seveda navajeni.
Sara Bertoncelj