fbpx

Minister za zunanje zadev Logar se je v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata

Foto: Twitter

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Bruslju na svojem prvem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato potrdil ameriško zavezanost zavezništvu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je zadovoljen z zelo pozitivno razpravo o reformi zavezništva do leta 2030 ter z znatno podporo pogumnim in ambicioznim načrtom, poroča STA. Tokratno dvodnevno zasedanje je prvo srečanje zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju od novembra 2019. Vmes so se zaradi omejitev za zajezitev pandemije novega koronavirusa sestajali virtualno. 

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se je danes v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki bo sicer potekalo tudi jutri. Zunanji ministri bodo naslovili zlasti aktualni proces refleksije oz. Nato 2030 ter razpravljali o razmerah v Afganistanu. Srečanje je namenjeno tudi pripravam na prihodnji vrh voditeljev Nata, ki bo predvidoma potekal v letošnjem letu. Srečanje zunanjih ministrov bo prav tako priložnost za osebno predstavitev prioritet pri naslavljanju skupnih izzivov, s strani nove ameriške administracije. Minister Logar se bo ob robu zasedanja srečal z zunanjim ministrom Severne Makedonije Bujarom Osmanijem.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken  je ob prihodu izpostavil neomajno ameriško zavezanost Natu, ki da je že več kot 70 let steber miru, blaginje in stabilnosti za čezatlantsko skupnost, ter s tem potrdil namero nove ameriške administracije, da obnovi čezatlantsko vez, ki se je v času prejšnjega predsednika Donalda Trumpa skrhala. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je poudaril, da bo vrh priložnost za nov začetek v čezatlantskih odnosih. Med ključnimi izzivi izpostavlja destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnjo terorizma, sofisticirane kibernetske napade, prebojne tehnologije, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb. Za učinkovito spoprijemanje s temi izzivi je Stoltenberg februarja na zasedanju obrambnih ministrov zavezništva predstavil vrsto predlogov za reformo zavezništva, danes pa so o tem govorili še zunanji ministri. Med njimi so krepitev skupnega proračuna za odvračanje in obrambo, krepitev političnega usklajevanja, nadgradnja zavezniškega strateškega koncepta ter naslovitev vprašanja vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Ključna tema dvodnevnega zasedanja je tudi Afganistan, a odločitev o prihodnosti zavezniške misije v državi pod Hindukušem, kjer je še okoli 10 tisoč zavezniških vojakov, niti tokrat ne bo. Čaka se namreč na ameriško administracijo, ki zadevo še preučuje.

Po poročanju STA je v Bruslju spet odmeval spor med ZDA in Nemčijo glede gradnje plinovoda Severni tok 2. Blinken je Nemčijo pozval k opustitvi projekta, češ da je slab za Evropo in  ZDA, sicer jo bodo doletele sankcije. Stoltenberg pa je dejal, da so mnenja zaveznic različna in da mu ne nasprotujejo samo ZDA, temveč tudi nekatere druge članice.

Sara Bertoncelj