Slovenija v odlični gospodarski kondiciji: Plačujejo nam za zadolževanje, brezposelnost za 23 odstotkov nižja kot pred letom dni

Datum:

Slovenija beleži odlične rezultate na področju brezposelnosti, gospodarske rasti, rasti dohodka, blagovne menjave in pri spodbujanju investicij. Ti rezultati pa niso samoumevni, kajti če se država ne bi zadolžila, ne bi mogli ustrezno spodbuditi gospodarstva in ohraniti zaposlenosti. Kljub temu, da nekateri zatrjujejo drugače, država dosega rasti, ob takšnem trendu pa bomo lahko v prihodnosti uspešno sanirali javni dolg, ki se je zaradi epidemije povečal. Temu pritrjujejo tudi tuji mediji, ki so nas uvrstili na drugo mesto med naključno izbranimi državami, ki so najbolje obvladale gospodarsko krizo zaradi pandemije koronavirusa.

Ugodni trendi na področju zaposlovanja in gibanja brezposelnosti, ki so zaznamovali leto 2021, so se nadaljevali tudi ob koncu leta, saj decembra ni bilo večjega porasta brezposelnosti, ki je bil značilen za decembre prejšnjih let. Število registriranih brezposelnih oseb se je glede na november zvišalo za 0,9 odstotka, na 65.969. V primerjavi z decembrom leta 2020 je bila brezposelnost manjša za 24,4 odstotka in je celo nižja od tiste v predkriznem obdobju.

Na novo se je decembra na zavodu prijavilo 5.956 brezposelnih oseb, kar je 23 odstotkov manj kot decembra 2020, zaposlilo se jih je 2.916, 0,1 odstotka več kot pred letom. V letu 2021 se je na novo prijavilo 62.707 brezposelnih oseb, 36,2 odstotka manj kot leta 2020 in odjavilo 84.021, od tega se jih je zaposlilo 60.351, 6,3 odstotka manj. V povprečju je bilo leta 2021 mesečno brezposelnih 74.316 oseb, kar je 12,6 odstotka manj kot v povprečju leta 2020. Delodajalci so v letu 2021 Zavodu za zaposlovanje sporočili 156.163 prostih delovnih mest, 36,2 odstotka več kot leta 2020.

Vir: ZRSZ

Slovenija je letos dosegla rekordno gospodarsko rast, bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvih devetih mesecih 2021 za 7,4 odstotka višji kot v istem obdobju 2020. Leto rekordnih rasti dosegamo tudi na področju investicij. V tretjem četrtletju so se te povečale za 9,6 odstotka. Bruto dodana vrednost celotnega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju 2021 za 8,4 odstotka višja kot v istem obdobju leta 2020, ko je bila negativna zaradi krize s koronavirusom (-1,2 odstotka). K temu so učinkovito pripomogli tudi vladni ukrepi za zmanjševanje posledic pandemije in podporo gospodarstvu.

Rast BDP (Vir: SURS)

Izvoz v lanskem novembru je bil za 24,1 odstotka višji, uvoz pa za 25,6 odstotka višji kot v novembru 2020. Vrednosti uvoza in izvoza pa so bile tudi višje v primerjavi s povprečno vrednostjo v letu 2019, in sicer izvoz za 32,5 odstotka in uvoz za 46,6 odstotka. Slovenija je tudi od januarja do novembra 2021 izvozila in uvozila več blaga kot v istem obdobju 2020. Izvozila ga je vrednostno za 19,3 odstotka več, uvozila pa za 30 odstotkov.

Rast izvoza in uvoza (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v tretjem četrtletju 2021 za 6,7 odstotka (ali za 497 milijonov evrov) višji kot v tretjem četrtletju 2020. Vztrajna rast bruto razpoložljivega dohodka in sproščanje omejitvenih ukrepov sta se odrazila v hitri rasti končne potrošnje gospodinjstev že drugo četrtletje zapored. Ta je bila v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 višja za 13,9 odstotka ali za 906 milijonov evrov (v drugem četrtletju 2021: 21,3 odstotka ali 1.163 milijonov evrov).

Prihodki v državni proračun najvišji, odkar jih beležimo
Zaradi ugodne gospodarske situacije, višjega razpoložljivega dohodka in nižje brezposelnosti je državni proračun decembra 2021 zabeležil 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je največ, odkar beležimo javnofinančne prihodke. Odhodki so dosegli 1,67 milijarde evrov, državni proračun pa je tako beležil 572 milijonov evrov primanjkljaja. Po preliminarni realizaciji so prihodki državnega proračuna v letu 2021 dosegli 11,17 milijarde evrov, kar je za 450 milijonov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu za to leto. Glede odhodkov preliminarna realizacija kaže, da smo jih v letu 2021 realizirali za 14,26 milijarde evrov, kar je 720 milijonov evrov manj, kot je dovoljeno z odlokom.

Foto: Pixabay

Epidemija koronavirusa je terjala svoj davek in je morala država intervenirati. Z namenom spodbujanja gospodarstva smo se zaradi epidemije nekoliko več zadolžili, konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja 2021 znašal 40.134 milijonov evrov ali 79,6 odstotka BDP, kar je nižje od povprečja EU. Po besedah ministrstva za finance pa je ta bil konec leta nižji, in sicer naj bi znašal 77,5 odstotka BDP, kar je za odstotno točko manj od prejšnjih ocen.

Dolg države bo za eno odstotno točko nižji od napovedanega. (Vir: Ministrstvo za finance)

Ministrstvo za finance je tudi napovedalo, da bodo gospodarstvo spodbudili k dodatnemu investiranju in tako pozitivno vplivali na prihodke v proračunu, kar bo vplivalo tudi na sanacijo javnega dolga. “Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročni pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva,” so poudarili.

Slovenija pri vlagateljih uživa ugled trdne in zaupanja vredne države
Bonitetne ocene Republike Slovenije so v zadnjih dveh letih ohranjale stabilnost. Od začetka pandemije covida-19, marca 2020, so bonitetne agencije Standard & Poor’s Global, Fitch Ratings in DBRS večkrat potrdile bonitetno oceno Republike Slovenije, agencija Moody’s Investor Service pa jo je oktobra 2020 zvišala. Ob tem agencije navajajo, da so negativne posledice pandemije za Slovenijo obvladljive, saj je Slovenija v pandemično krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami in dobro delujočim gospodarstvom. “Slovenija pri vlagateljih uživa ugled trdne in zaupanja vredne države, visoke bonitetne ocene pa nam zagotavljajo tudi nemoten dostop do financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah,” so pojasnili na ministrstvu za finance.

Foto: Ministrstvo za finance

Slovenija je 5. januarja 2022 uspešno izdala 4-letno obveznico v višini 1,25 milijarde evrov, ki zapade 13. februarja 2026, in 40-letno obveznico v višini 500 milijonov evrov, ki zapade 13. februarja 2062. Donos 4-letne obveznice je ponovno negativen – 0,241 odstotka, kar pomeni, da bo proračun prejel 12,3 milijona evrov, oziroma kot se je izrazil ekonomist dr. Matej Lahovnik: “Investitorji bodo Sloveniji plačali 12,3 milijona evrov, da so ji lahko za štiri leta posodili 1,25 milijarde evrov.”

Slovenija je med boljšimi državami v spopadanju z gospodarsko krizo
Po najnovejših podatkih svetovnega medija The Economist je Slovenija med naključno izbranimi 23 državami OECD druga najbolje obvladala gospodarsko krizo, nastalo kot posledico svetovne pandemije. Pred nami je le še Danska, kar nedvomno potrjuje uspešnost vladnih ukrepov pri spopadu s posledicami pandemije. “Učinkovitost protikriznih ukrepov vlade kaže tako odlično 2. mesto na lestvici držav OECD kot tudi to, da so države, s katerimi največ poslujemo, Nemčija, Avstrija, Italija na lestvici precej nižje,” se je še na pozitivno poročanje Economista o Sloveniji odzval Lahovnik.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...