fbpx

Pravna mreža za varstvo demokracije je prejela nagrado – med drugim so zaščitili tudi “umetniško” inštalacijo Fotopuba, njihovih žrtev pa ne

V imenu PMVD so nagrado Državljan Evrope 2022 prejele Anuška Podvršič, Barbara Rajgelj, Jasna Zakonjšek, Katarina Bervar Sternad, Maja Cimerman in Nataša Posel (Foto: Twitter)

“Zakaj je PMVD prejela nagrado? Ker varujemo demokratično, odprto, solidarno družbo,” so se pohvalili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v Hiši EU so jim namreč podelili nagrado Evropskega parlamenta – Državljan Evrope 2022. Ob tem so v Inštitutu 8. marec poudarili, da si nagrade nihče ne zasluži bolj kot prav PMVD, ki se je pojavila v največji temi in se postavila na stran varovanja solidarnosti in demokracije. “S svojo neomajnostjo in empatijo so zaščitile marsikoga izmed nas,” so še pristavili. In res je – med drugim so pred zloveščimi silami zakona zaščitili tudi “umetniško” inštalacijo Fotopuba – česar pa žal ne bi mogli zatrditi za žrtve tamkajšnjih spolnih predatorjev.

Kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, je Pravna mreža za varstvo demokracije s pravnim znanjem pomagala ljudem, ki so se obrnili nanje – pravni nasveti so se nanašali predvsem na ukrepe za preprečevanje epidemije covida-19, preganjanje na javnih shodih s strani policije ter uresničevanje ostalih človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi njihovih zahtev za sodno varstvo so sodišča in policija 18-krat ustavili prekrškovne postopke, s čimer so bili posamezniki in posameznice oproščeni plačila glob. Pravna mreža je izvajala tudi monitoring protestov. Poleg tega so tudi skupaj z medijskimi strokovnjaki pripravili izhodišča za spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija. Spremembe se nanašajo na vodenje, upravljanje in nadzor RTV ter predstavljajo podlago za njegovo profesionalno in pluralno delovanje, so zapisali. Aprila pa so na Evropsko komisijo podali pritožbo o domnevno nezakoniti državni pomoči, ki na bi bila iz javnih sredstev dodeljena NTV24 d. d. Iz opisanega je torej jasno razvidno, kam je usmerjeno njihovo delovanje, še bolj pa to, kam ni.

“Pravna mreža za varstvo demokracije je izjemna skupnost. Pojavila se je v največji temi in se postavila na stran varovanja solidarnosti in demokracije. S svojo neomajnostjo in empatijo so zaščitile marsikoga izmed nas,” so izpostavili v Inštitutu 8. marec in dodali, da si nagrade nihče ne zasluži bolj kot mreža – danes ji bodo namreč v Hiši EU podelili nagrado Evropskega parlamenta – Državljan Evrope 2022. Slovesnost bo povezovala novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc. Kandidate za nagrado lahko predlagajo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, posamezniki, skupine ter organizacije civilne družbe – pravno mrežo so za nagrado predlagali državljani, je navedeno. Evropski parlament poudarja varstvo demokracije in vladavino prava kot temeljni vrednoti EU. Na enakih vrednotah je bila leta 2021 ustanovljena tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, je še zapisano, v nadaljevanju pa še dodajajo pojasnilo:  “S pravnimi mnenji, stališči in pozivi Pravna mreža varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo. S tem prispeva h krepitvi vladavine prava in varstvu demokracije /…/ Svoje delovanje je uspešno nadgradila s čezmejnim sodelovanjem s poljskimi in madžarskimi kolegi, ki se soočajo s podobnimi izzivi.

Umetniško ustvarjanje ni prekršek, so pred dobrim letom zatrdili v Pravni mreži za varstvo demokracije, nanje se je takrat obrnilo več umetnikov oziroma umetnic, ki so prejeli vsak po 208 evrov kazni zaradi nedostojnega vedenja, ker so v okviru umetniške instalacije “Dihaj” v oknu galerije Fotopub stali goli z vrečkami na glavah. “Umetniška” akcija je vznemirila mimoidočo, ki je poklicala policijo. S pomočjo odvetnice so nato vložili zahtevo za sodno varstvo, saj “razgaljena telesa, ki zahtevajo pravico do golega življenja, predstavljajo z ustavo zagotovljeno pravico do svobode umetniškega izražanja”. Umetniško izražanje po njihovih besedah ščitita tako slovenska ustava kot tudi Evropska koncencija za človekova pravice – tudi v primeru, ko je za koga šokanto. Lahko potemtakem tudi privezovanje zadrogiranih oseb na radiator kategoriziramo kot umetniško izražanje?

V zakonu o varstvu javnega reda in miru sicer lahko preberemo opredelitev, kaj je nedostojno vedenje posameznika ali skupine: to je namreč vedenje, ki povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. V 7. členu tudi piše, da se osebo, ki na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, kaznuje z globo. Kje je torej ta meja med umetniškim ustvarjanjem in razkazovanjem spolnih organov? Sodeč po objavah Pravne mreže za varstvo demokracije lahko mirne vesti sklepamo, da je pri njih edina meja med “naši” in “vaši”. V nadaljevanju smo zbarli nekaj njihovih tvitov, ki nedvoumno kažejo, proti komu je usmerjeno njihovo “varovanje demokracije”.

“Nezakonita napoved NSi, da bo nasprotovala noveli družinskega zakonika, ki bo temeljila na odločbi ustavnega sodišča glede porok istospolnih parov in posvojitev,” so zapisali julija letos ter dodali, da zakon o ustavnem sodišču določa, da so njegove odločbe obvezne. Očitno pa ni nezakonito neupoštevanje ljudske volje na referendumih? Spremembe zakonika, ki jih je pred kratkim po odločitvi Ustavnega sodišča sprejel DZ, so namreč volivke in volivci leta 2015 s prepričljivo večino zavrnili na družinskem referendumu. Pred tem podobno tudi na naknadnem referndumu leta 2012.

Glede nestrpnih izjav na Novi24TV so pisali na okrožno državno tožilstvo. “Gre za izjavi gledalca in voditelja oddaje, za kateri menimo, da bi bilo treba preveriti, ali ne obstoji sum, da nesprejemljivi izjavi izpolnjujeta zakonske znake kaznivih dejanj,” so ob tem pojasnili in preventivno dodali, da če bi ljubljansko okrožno tožilstvo v primeru omenjenih izjav v oddaji na Novi24ur presodilo, da ni podlage za kazenski pregon, v Pravni mreži menijo, da bi morala policija ravnati preventivno in povečati svoje tovrstne aktivnosti.

V PMVD so se ukvarjali tudi s poslancem stranke SDS Brankom Grimsom in opozorili, da so njegove trditve v prispevku N1 z naslovom “Grims o potezi Bobnar: Slovenija ni več pravna država” napačne. Grims je takrat vladi Roberta Goloba očital, da je s prvimi potezami poteptala ustavo, notranji ministrici Tatjani Bobnar pa očital, da je z umikom soglasja za tožbe za povrnitev stroškov policijskega varovanja neprijavljenih protestov ravnala nezakonito in protiustavno. Pravna mreža se z Grimsovimi očitki seveda ni strinjala. Na Grimsovo trditev, da je zakon kristalno jasen – če nastanejo posebni stroški za policijo, jih je dolžen poravnati organizator – so se odzvali s pripombo, da je zakon res kristalno jasen, “saj izrecno določa obveznost povrnitve stroškov policije le v primeru neprijavljenih prireditev, ne pa v primeru mirnih shodov”. Spomnimo, organizator javnega shoda ali javne prireditve je dolžan javni shod ali javno prireditev prijaviti policiji – kar pa se v primeru petkovih (ali sredinih) protestov ni zgodilo niti enkrat, organizator pa je bil vsakič “neznan” oziroma so trdili, da ga niti ni, saj gre za “spontane proteste”. Vsak petek ob isti uri. Z ozvočenjem in nastopajočimi. Da o nasilnih protestih niti ne izgubljamo besed. Po besedah PMVD je bilo sporočilo tožb jasno: “Kdor kritizira oblast, ga bo država tožila, četudi je to v nasprotju z zakonom.” Še bolj jasna so sporočila Pravne mreže, da “njihovi” pač lahko počnejo, kar se jim zljubi, ob tem pa jim ni treba upoštevati zakonov – bodo že v PMVD poskrbeli, da jo bodo odnesli brez posledic.

PMVD je v določenih zadevah sodelovala tudi z odvetniško družbo aktualne predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar“Mineva leto dni, odkar smo v PMVD v sodelovanju z Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle vložili kazensko ovadbo zoper, direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje Urbanijo,” so sporočili konec maja in potožili, da še ni prišlo do odločitve. Zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA so namreč kazensko ovadili takratnega direktorja Ukoma Uroša Urbanijo. Da bi ovadili takratnega direktorja STA Bojana Veselinoviča, jim seveda ni padlo na pamet. Spomnimo, ovadba med Ukomom in STA se je vlekla praktično eno leto, razrešila se je šele, ko je malo pred iztekom mandata Veselinovič odstopil s položaja. Zaposleni na STA so že pred tem v pismu Veselinoviča javno pozvali, naj namesto petelinjega vztrajanja pri zahtevah, ki so skregane z logiko (npr. da Ukom ni pooblaščeni predstavnik vlade), pokaže nekaj pogajalskih sposobnosti in sklene dogovor z državo, v nasprotnem primeru naj pač odstopi.

Medtem ko so v PMVD prepričani, da je treba umetniško izražanje zaščititi, tudi v primeru, ko je za koga šokantno, pa niso bili tega mnenja pri plakatih, ki so prikazovali Miho Kordiša, poslanca Levice, ki trenutno kandidira za predsednika države. “Plakat iritira relevanten del splošne javnosti, ki ne pristaja na tak način komunikacije v javnosti in medijih,” so zapisali ter pojasnili, da je plakat žaljiv do upodobljenega tudi zaradi njegove politične pripadnosti – članstva v eni od strank koalicije KUL. S tem stavkom so pravzaprav priznali, zakaj se zdi plakat žaljiv Pravni mreži – zato ker je prikazoval osebo, ki pripada “njihovemu” političnemu taboru, plakate pa je naročil Rok Snežič, ki seveda ni “njihov”. Je treba sploh še kaj dodati?

Pravna mreža za varstvo demokracije si je med drugim dala opravka tudi z Radiom Ognjišče, zaradi določenega dopisa so podali prijavo zagovorniku. Ukvarjali so se tudi s takratnim urednikom Demokracije Jožetom Biščkom, Jašo Jenulla so branili na vse pretege pred pisanjem na portalu Nova24TV, reklamirali podporo iniciativi Glas ljudstva in tako naprej. Bralec je doslej gotovo že razbral vzorec njihovega delovanja, za katerega bodo sedaj prejeli še nagrado – zagovarjanje levičarstva se pač splača, tudi na evropski ravni. V PMVD so se v za levico kriznem času – torej času vlade Janeza Janše – povezale štiri nevladne organizacije – poleg Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. “Vi ste definitivno pravna mreža za varstvo levičarjev,” je komentiral nekdo na Twitterju ter za ovržbo svoje trditve prosil za en samcat primer, kjer bi preganjali kakega nestrpnega levičarja. Kljub vloženemu trudu mi tovrstnega primera nismo našli.

Sara Kovač