fbpx

Ko celo Milosavljevića zmoti, da se lastništvo medijev na sporen način kopiči v rokah tajkuna Odlazka

Foto: Zajetje zaslona

Medtem ko imajo tuji mediji – po nareku naše leve opozicije,  precej za povedati o tem, kako naj bi premier Janez Janša obvladoval slovenski medijski prostor in kratil novinarsko svobodo, se lastništvo medijev kopiči v rokah medijskega tajkuna Martina Odlazka. Na levi se zaradi tega do sedaj niso kaj dosti pritoževali, ob prodaji Večera pa se je oglasilo celo Društvo novinarjev Slovenije. Morda zato, ker je njihova predsednica hkrati tudi urednica Večera. Kritičen pa je postal tudi dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo, ki je do sedaj raje pomagal širiti laži – veliko novinarjev in urednikov je strah, da se jim bo kaj zgodilo”, je med drugim tudi povedal na angleškem kanalu Al Jazeere.

Časopisno hišo Večer naj bi prodali, in sicer domnevno za 2 milijona, medijskemu imperiju Martina Odlazka – pri čemer strokovnjaki in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) opozarjajo, da je ta poteza sporna iz več razlogov. Prepričani so, da gre za izigravanje in protimonopolne zakonodaje ter za zmanjševanje pluralnosti in kakovosti novinarskega dela. Gre za nadaljevanje trenda propadanja vrste uglednih medijev in koncentracijo medijskega prostora v rokah ene osebe. “Danes imamo praktično 100 odstotkov revialnega trga v rokah ene osebe,” je na javni televiziji opozoril dr. Marko Milosavljević, ki pa do sedaj tega očitno ni opazil. V rokah ene osebe imamo tudi skoraj ves komercialni radijski trg, podobno pa se sedaj dogaja tudi na področju regionalnih medijev oziroma na področju regionalnega tiska. Podobno ugotavlja tudi dr. Zoran Medved s Fakultete za humanistične študije: “Ima v svojem lastništvu celo vrsto medijev, v katerih ohranja od 19- od 19,9-odstotni lastniški delež, prek kopice povezanih podjetij – kar pomeni, da mu nikoli pri ministrstvu za kulturo ni potrebno priglasiti koncentracije medijskega lastništva.” To namreč omogoča nedorečena in zastarela medijska zakonodaja, svojega dela pa ne opravita niti regulatorja tega področja, torej ministrstvo za kulturo in Agencija za varstvo konkurence.

Milosavljević je za RTV Slovenija izpostavil, da do takšnih prevzemov ne more priti kar arbitrarno oziroma brez ustreznega pregleda tudi navsezadnje državnih institucij. “Problem je, da zakonodajni okvir od lastnikov ne zahteva družbene odgovornosti,” pa je poudaril Medved. Prodaja seveda zelo skrbi tudi zaposlene. Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS-ja in urednica Večera, je dejala, da pri prevzemu od lastnika pričakujejo, da bo spoštoval vsa zakonska določila in da bo kot odgovoren izdajatelj medija poskrbel za nadaljnjo neodvisnost Večera, kar po njenem pomeni tudi spoštovanje uredniške neodvisnosti in avtonomnosti. Glede tega bi se sicer dalo razglabljati. A vseeno lahko skoraj z gotovostjo zatrdimo, da se uredniška politika pod Odlazkom ne bo kaj dosti spremenila, tako kot se ni spremenila pri Primorskih novicah. Še bolj v levo se seveda praktično ne da, zato je skrb odveč.

Večer je že leta 2019 Odlazku prodal celoten nabor revij, kupili so jih namreč Svet24, Media24 in Radio Maxi. Ni pa prišlo do združitve Večera in Dnevnika, kar se je sicer leta 2018 napovedovalo. Ministrstvo je predhodno soglasje za združitev medijev izdalo, Agencija za varstvo konkurence pa nato o tem ni odločala. Odlazek je sicer, ne tako dolgo nazaj, kupil že Primorske novice, tako da gre brez dvoma za največji medijski konglomerat v državi. “Vaše vlade so dovolile takšno orbanizacijo medijev, da je Orban ne bi mogel izvesti, če bi bil na oblasti še 20 let,” je tvitnil Mitja Iršič, dejstvo pa je tudi, da Odlazkovi mediji brez državnih subvencij ne bi prav dolgo preživeli – in očitno nekomu je do tega, da preživijo.

Koncentracija medijev na levici jih spravlja v zadrego
“Informacija ne drži. Mogoče ga bom kdaj, ga pa še nisem
,” se je na govorice o nakupu Večera odzval Odlazek. Pa se pogovarja o nakupu Večera? “Se, že tri leta,” je pred časom zatrdil Odlazek, a večina drugih kanalov je posredovala informacijo, da naj bi bila transakcija izvedena do jeseni. Obstoječa družba Časnik Večer naj bi se pod novim imenom ukvarjala s svetovanjem in storitvami. Družba Časnik Večer v lasti družbe 2HT Invest naj bi poslovala še naprej, a pod novim imenom, to je T2H, ki ima sedež v Ljubljani. Obstoječa družba Časnik Večer naj bi se pod novim imenom ukvarjala s svetovanjem in storitvami. “Kot je propadel Reporter, ko ga je prevzel tajkun Odlazek, tako bo zgrmelo še globje tudi protislovensko trobilo Večer, ki je že itak v prepadu,” je komentiral nekdo na Twitterju in lahko se zgodi, da se bo njegova napoved tudi uresničila. Morda se je tega ustrašila tudi Lesjak Tuškova, ali pa z Milosavljevićem vesta nekaj več od nas – nenavadno je namreč, da sta se zaradi ponovne širitve Odlazkovega imperija oglasila šele zdaj. Sploh Milosavljević, ki je še pred kakšnim letom grajal novele zakona o medijih, ki naj bi bile po njegovih besedah namenjene (tudi) osebnemu obračunavanju z Odlazkom. Enako je zatrdil celo za protikoronske ukrepe – med epidemijo je bil namreč na javnih krajih otežen dostop do tiskanih medijev – po njegovem mnenju pa to ni bilo zaradi virusa, pač pa je bil ukrep uperjen proti Odlazku.

Foto: Zajetje zaslona

“Največje tveganje je opazno na področju politične neodvisnosti, kjer je Slovenija dosegla 69 odstotkov. Razlog za to je, da so številni mediji v lasti političnih strank, nekdanjih članov ali vidnih podpornikov. Prav tako obstaja navzkrižje interesov med mediji in politiko, kar je še posebej očitno na lokalni in regionalni ravni,” je bilo navedeno v poročilu o medijskem pluralizmu v EU, katerega avtor je bil tudi Milosavljević.  Ob tem je bilo tudi navedeno, da so še vedno nekatera glavna vprašanja slovenske medijske krajine med drugim velika koncentracija medijev, pomanjkanje transparentnosti lastništva ter majhno število različnih lokalnih in regionalnih novic. Poleg tega je bilo še zapisano, da drugi kazalniki velikega tveganja vključujejo kazalnik koncentracije medijev, kar nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi preprečili sporne prevzeme ali združitve. Na nobenem mestu pa ni bilo navedeno, na katerem političnem polu se kopiči lastništvo medijev, saj ta malenkostna informacija nikakor ne bi bila v skladu z zgodbo, ki jo Milosavljević in preostali prodajajo v tujino, torej da ima največji nadzor nad mediji prav premier Janez Janša, ki preganja novinarje in zatira medijsko svobodo.

Sara Bertoncelj