Sedemnajstega maja smo zaznamovali mednarodni dan informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Epidemija covida-19 pa je še izdatno pokazala, kako pomembna sta digitalizacija in digitalna povezanost v življenju sodobnega človeka.
Krovni strateški dokument razvoja informacijske družbe je strategija Digitalna Slovenija, v kateri so predvideni ukrepi za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, večjo konkurenčnost države in IKT-industrije, splošno digitalizacijo družbe, razvoj in graditev digitalne infrastrukture, izboljšanje kibernetske varnosti in spodbujanje razvoja vključujoče informacijske družbe.
Digitalna Slovenija 2030
Zdaj veljavna strategija Digitalna Slovenija 2020 se izteka, na ministrstvu za javno upravo pa so na podlagi pregleda realizacije začeli s pripravo nove strategije razvoja informacijske družbe – Digitalna Slovenija 2030. Kot pojasnjujejo na ministrstvu (MJU) bo predvidoma obravnavala naslednja prednostna področja: digitalno vključenost, digitalne javne storitve, gigabitno povezljivost, pametno digitalno preobrazbo v družbo 5.0, kibernetsko varnost, digitalne pravice idr. “Krovni cilj prihodnje strategije je izboljšanje uvrstitve Slovenije po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI),” pravijo na MJU in dodajo, da so že začeli z aktivnostmi za pripravo nove strategije, ki naj bi bila na vladi predvidoma potrjena do konca letošnjega leta.
Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS), ki ga je MJU objavilo 12. februarja, pa je še del strategije Digitalna Slovenija 2020. Razpis delno sofinancira Evropska unija iz Sklada za regionalni razvoj. Z javnim razpisom želi država spodbuditi razvoj, vzpostavitev, testiranje in uvajanje inovativnih digitalnih rešitev z različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari ter na načelih interoperabilnosti in odprtih standardih. “To pomeni poenoten način zbiranja podatkov iz projektov ter objava odprtokodnih podatkov z namenom vnovične uporabe in razvoja inovativnih rešitev,” so poudarili na ministrstvu. Prednost pri razpisu pa naj bi imeli tisti projekti, ki poleg tehnologije interneta stvari (IoT) inovativno izkoriščajo tudi druge napredne tehnologije – umetno inteligenco, podatkovno analitiko, virtualno resničnost, tehnologijo veriženja blokov … Namen javnega razpisa je tako pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin z namenom boljšega upravljanja, komuniciranja, proaktivnega reševanja problemov, koordiniranja virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranja posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč, zagotavljanja kakovostnejšega življenja občanov in obiskovalcev. “To bomo dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij, vzpostavitvijo dolgoročnih partnerstev deležnikov ter s tem vzpostavitev ekosistema, ki bo odskočna deska za digitalno preoblikovanje Slovenije,” so prepričani na ministrstvu.
Velik interes občin
Kot kaže, je bilo zanimanje za prijavo na razpis med občinami precejšnje. “V projekte je vključenih 159 občin, kar je 75 odstotkov vseh občin Republike Slovenije. To izkazuje precejšen interes za digitalizacijo in uvajanje pametnih rešitev v veliki večini slovenskih občin,” potrjujejo na MJU. Resorno ministrstvo je objavilo, da je na PMIS prispelo 14 vlog v skupni vrednosti 14 milijonov evrov, kar sicer presega razpisano vrednost, ki znaša osem milijonov evrov, sofinanciranje pa je omejeno na en milijon evrov za posamezni projekt. Po podatkih ministrstva naj bi bili za vzhodno Slovenijo tako zaprosili za 8.161.896,44 evra, za zahodno Slovenijo pa 5.830.859,31 evra, in to že po prvem roku za oddajo vlog za dodelitev sredstev, ki se je iztekel 23. aprila, 10. septembra 2021 pa je predviden drugi rok.
Razpisni pogoj je bil, da se občine povezujejo v konzorcije z najmanj štirimi občinami iz iste statistične regije ne glede na velikost. V zasavski regiji lahko konzorcij sestavljajo najmanj tri občine. Želja ministrstva je bila, da bi se oblikovali čim večji konzorciji; ob tem pogoju so se lahko povezale tudi občine iz drugih statističnih regij. Na ministrstvu pravijo, da so morali konzorciji izbrati glavno temo, ki jo bodo izpostavili s projektom, ter povezane teme, ki jih bodo vanj vključile. Analiza prijav je pokazala, da so občine največkrat izpostavile skrb za okolje, mobilnost, logistiko in transport. “Pri tem izstopa skrb za okolje,” poudarjajo na MJU, “saj je izpostavljena kot glavna tema v štirih vlogah ter kot povezana tema v vseh drugih vlogah.” Prepričani so, da to dokazuje, da tudi slovenske občine v veliki meri sledijo najnovejšim smernicam na ravni Evropske unije. Med pogostejšimi temami so še zdravo in aktivno življenje ter kultura, šport in turizem.
Digitalizacija lahko ponudi odgovore na številna vprašanja in omogoči boljše življenje na številnih področjih. Na MJU poudarjajo: “To bomo dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij, vzpostavitvijo dolgoročnih partnerstev deležnikov ter s tem vzpostavitev ekosistema, ki bo odskočna deska za digitalno preoblikovanje Slovenije.” Glede na trende se morajo mesta in skupnosti preobraziti v “pametne”, kar jim lahko omogočita tehnologija in umetna inteligenca. “Uporaba naprednih digitalnih tehnologij za reševanje razvojnih, gospodarskih in političnih izzivov, s katerimi se soočajo, je v tem kontekstu izbira brez alternative,” so prepričani na ministrstvu.
Maruša Opeka