fbpx

Take neumnosti promovira RTV: Epidemija je minoren medicinski problem?!

Matjaž Figelj (foto: zajetje zaslona)

RTV ob ponedeljkih še vedno oddaja radikalno levičarsko oddajo Studio City, kjer poleg ekonomskih, družbenih ter političnih nesmislov promovirajo redke ekscentrike, tako imenovane covid zarotnike. Tokrat so gostili Matjaža Figlja, za katerega je znano, da mu življenje ni sveto, še posebej življenje starejših ljudi. Namesto borbe za življenje Slovencev, podpirajo kulturo smrti.

Pravzaprav ni več nobenega omembe vrednega strokovnjaka ali politika, ki ta trenutek ne bi bil prepričan, da je pandemija osrednji svetovni in nacionalni problem, toda kljub temu se najdejo posamezniki, ki temu oporekajo ali so celo prepričani, da je epidemija minoren medicinski problem. In to prenaša javna televizija z denarjem vseh, tudi starejših, življenjsko ogroženih zaradi virusa covid-19.

“Oskrba bolnikov s covid-19, je zelo podobna oskrbi bolnikov z drugimi boleznimi,” je povedal dr. Matjaž Figelj in dodal, da ne gre za nič novega, zato ni problematično. Pojasnil je, da za veliko bolezni nimamo zdravila in pač lahko ponudimo le podporne ukrepe. “Bojimo se, da bo bolnikov vedno več in da naše bolnišnice tega ne bodo zdržale, vendar pa smo sedaj na začetku tega vala in zaenkrat razmere niso zaskrbljujoče,” je bil brezskrben in še pristavil, da tudi če bo več okužb že vemo, da večinoma ne potekajo zapleteno.

Primanjkuje postelj in kadra
Že v prejšnjem tednu smo se pričeli nezadržno bližati ponovni razglasitvi epidemije, pri številu okuženih oseb smo namreč podrli kar nekaj rekordov. Da je osebje tudi že zgarano, dnevno opozarja Bojana Beović, ljudje pa se še naprej vedejo neodgovorno. Vodja svetovalne skupine meni, da je nove ukrepe treba sprejeti čim prej, in sicer zato, da se naraščajoči epidemični val čim prej zaustavi. Širjenje je treba ustaviti čim bolj zgodaj, drugače rabimo potem tudi veliko več časa, da se stanje umiri, je pojasnila Beovićeva. “Zdravstva tokrat ne bi povsem zapirali,” je še razložila in dodala, “nekaj oddelkov pa bi vseeno morali zapreti, da se pridobi še nekaj kadra za obravnavo bolnikov s covid-19.” Poleg tega pa je treba poskrbeti tudi, da se zdravstvene posege opravlja varno. Zdravnica je povedala, da sta to dve temeljni vodili, ki jih morajo pri ukrepih upoštevati.

dr. Bojana Beović (Foto: Nova24TV)

“Primum nil nocere”
Primum nil nocere v latinščini pomeni, da zdravnik bolniku ne sme povzročiti škode. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi pravi, da spoštovanje in razvijanje vrednot poklica omogoča izvajalcem osebno rast in zadovoljstvo pri delu, sami pa morajo biti tudi zagovorniki koristi pacienta in mu nuditi vso potrebno podporo. “Pomembna je etična drža posameznika,” še piše v kodeksu, “ki izhaja iz njegovih moralnih vrednot.”  Temeljne naloge so promoviranje zdravja, preprečevanje bolezni, povrnitev zdravja in lajšanje trpljenja.

Dr. Matjaž Figelj je vodja paliativne oskrbe v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca. Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo pacientov, ki imajo neozdravljivo bolezen, predvideva pa tudi podporo njegovim bližnjim. Takemu bolniku je treba pomagati pri obvladovanju težav, predvsem psiholoških, duhovnih in socialnih, seveda pa tudi telesnih. Osnovni namen te oskrbe je izboljšanje kakovosti življenja bolnika, sama oskrba pa naj bi se prepletala z zdravljenjem, ki je usmerjeno k upočasnjevanju bolezni. Paliativna oskrba tudi zagotavlja spoštovanje etičnih in pravnih norm, pomemben pa je tudi enakopraven odnos z bolnikom in njegovimi bližnjimi. Figelj se torej ukvarja s tistimi posamezniki, ki imajo diagnosticirano neozdravljivo bolezen, njegova vloga ja poskrbeti za to, da je življenje teh bolnikov čim bolj kvalitetno in znosno. Vendar pa je sodeč po izjavah dr. Figlja videti, da gre njegovo razmišljanje v povsem drugo smer. Poročali smo že o njegovih spornih sporočilih, češ da bi starostniki tudi brez covida kaj kmalu umrli, tako da na koncu leta ne bo kakšne večje razlike. Da Figelj vztraja pri svojem pogledu, pa gre razbrati tudi iz njegovih sedanjih nastopov, ki so povsem neprimerni, sploh pa v tem času, ko smo na pragu drugega vala epidemije.

dr. Mateja Logar (foto: zajetje zaslona)

WHO svari pred neukrepanjem, le Figelj obratno
Figelj je sicer pravilno prišel do ugotovitve, da v nobeni državi zdravstveni sistem ni bil kreiran za take krize. “Treba je pač najprej poskrbeti za bolj nujne stvari, potem pa še za manj nujne,” je pojasnil. Kar je seveda res, vprašljivo je le to, kaj ima pravzaprav dr. Figelj za bolj nujne stvari. V tem trenutku, pred pragom epidemije, je namreč najbolj nujen poskus zamejitve širjenja virusa, s čemer bi morda lahko nekako preprečili kolaps zdravstvenega sistema, ki bi nastal zaradi prepolnih bolnišnic s pacienti in premalo zdravstvenega kadra. S čemer pa se Figelj očitno ne strinja. “Karantena ni rešitev, ne odpravi problema, ampak ga samo preloži. Zaustavi družbeno življenje, če se nekaj ustavi, plačajo vsi segmenti. Živeti moramo kar se da normalno in preusmeriti fokus z virusa k našemu življenju. Kako živeti z virusom, po čim bolj normalni poti,” je namreč povedal Figelj. Seveda, ampak prav to je tudi namen ukrepov, da se problem preloži. Do takrat, ko bomo imeli na voljo varno in učinkovito cepivo. Ali pa vsaj do takrat, ko bodo vzpostavili še kakšno dodatno enoto za sprejem pacientov s covid-19. In res je, epidemija kljub ukrepom narašča, vendar pa bi verjetno naraščala še hitreje in obsežneje, če ukrepov ne bi imeli. Nedavno je celo Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da švedski sistem prekuževanja ne deluje, neukrepanje, kakršno zagovarja Figelj, pa so označili za neetično.

Postelje se lahko pripravi, kaj pa osebje?
Vidimo, da se sprejemajo novi ukrepi, nove sankcije, je dejal voditelj oddaje in vprašal svojega gosta, ali je zdravstvo pripravljeno na drugi val epidemije. Konec koncev so imeli za priprave pol leta časa, je še pripomnil. Figelj je odgovoril, da se je v pol leta težko pripraviti, ne da se dobiti strokovnjakov v tako kratkem času, pa tudi posteljni fond se težko poveča. “Zakaj,” je bil začuden voditelj, “saj postelje se lahko dobi.” S tem se je na prvi pogled strinjal tudi zdravnik, pogovor o tem sta namreč na tej točki zaključila. Nista pa omenila, očitno malenkostnega podatka, da vsaka postelja rabi določeno število osebja, sploh kadar gre za postelje na intenzivni negi. Na to dejstvo je v zadnjem času večkrat opozorila tudi infektologinja dr. Mateja Logar. Vendar pa je bilo v oddaji očitno bolj pomembno predstaviti svojo agendo kot pa nanizati pomembna dejstva. “Postelje imamo,” je nadaljeval pogovor Figelj. “Ta virus ne bo zrušil zdravstvenega sistema, saj smo videli tudi v Italiji, kjer so bile hujše razmere, da zdravstveni sistem vztraja naprej. Zdravstveni sistem se bo zrušil le, če bomo z ukrepi zrušili gospodarstvo, od katerega zdravstvo pravzaprav pridobiva denar,” je pojasnil svoj pogled na zadevo in pozabil dodati, da je sistem preživel mnogi bolniki pa ne, saj jim sistem ni uspel nuditi ustrezne oskrbe. “Ločiti moramo vzroke in posledice. Virus ne bo zrušil zdravstva, ampak le nepravilni ukrepi,” je še sklenil. No, videti je, da prav njemu zamenjava vzrokov s posledicami povzroča težave.

Se dr. Figelj drži etike in morale?
“Potem tudi spreminjanje zakonodaje ni dober ukrep,” je voditelj povprašal Figlja. “Držati se je treba stroke,” je slednji odvrnil. “Moramo ostati civilizirana družba, držati se moramo etike, morale in zakonodaje, ki ščiti minimalne etične standarde. Ni časa za spreminjanje zakonodaje, za teptanje človekovih pravic, teptanje dostojanstva. Epidemija zaenkrat ne poteka tako dramatično. Ni razloga, da bi v času epidemije ostajali brez pravic, ki nam ji ta zakonodaja nudi in omogoča,” je svoje mnenje pristavil še voditelj. Za konec je Figelj še omenil, da je treba poskrbeti za naše najmlajše. Dejal je, da za populacijo od 0 do 19 let bolezen ni nevarna, pokazalo se je tudi, da je zaradi karantene padla zmogljivost otrok, veliko pa jih je prekomerno prehranjenih. “Ukrepi so imeli strašen vpliv na funkcionalnost naših otrok. S tem je povezan tudi kognitivni razvoj, ki se je zaustavil, psihološko zdravje naših otrok v prihodnosti ne bo dobro, če bomo tako vztrajali,” je Figelj zaključil pogovor. Tu seveda niti ni potrebno posebej omeniti, da noben ukrep otrokom ni preprečeval telesne vadbe oziroma gibanja in da tovrstni stavki predvsem služijo blatenju protikoronskih ukrepov.

(foto: zajetje zaslona)

Določeni mediji še vedno pošiljajo mešane signale
Videti je, da na naši javni televiziji vidijo uravnoteženo poročanje na svojevrsten način. Če morda v svoji večerni informativni oddaji prikažejo dejstva, povezana z epidemijo koronavirusa, pa takoj za tem povozijo vse, kar so povedali. Tako so na primer včeraj najprej prikazovali ljudi, ki so opisovali svoj potek bolezni. Jasno je bilo, da covid-19 ni tako nedolžna bolezen, kot želijo nekateri prikazati. Potek bolezni se lahko močno zaplete tudi pri mlajših bolnikih, tako imajo trenutno na intenzivnem oddelku 44-letnika, ki sicer nima pridruženih bolezni. Bolniki, ki rabijo intenzivno nego in predihavanje s pomočjo ventilatorja, so v umetni komi, kar doprinese kar nekaj posledic. Večinoma sledi dolgotrajna rehabilitacija, različne težave pa so prisotne še kar nekaj časa. Tudi bolniki, ki so bolezen preboleli v relativno blažji obliki poročajo, da je bilo precej drugače, kot pa pri navadni gripi. Nekaterim še zdaj pet korakov po stanovanju predstavlja izjemen napor. Kakorkoli že, tudi če lahko upamo, da večina ne bo prebolevala bolezen v najhujši obliki, pa še vedno velik problem predstavlja morebitni kolaps zdravstvenega sistema do katerega bo absolutno prišlo, če bo bolnikov preveč, zdravstvenega osebja pa premalo. Zato je izredno neodgovorno, da zdravnik epidemijo javno omenja kot minoren medicinski problem. Če to nekako lahko sprejmemo pri Zlatku ali Wernerju, pa je v primeru dr. Figlja to popolnoma nedopustno. Nekatere vrednote bi morale ostati nedotakljive in sem sodi tudi odnos medicinske stroke do človeškega življenja.

Sara Bertoncelj