“Po slovenski slovnici si ta stavek ni mogoče razlagati drugače kot to, da je objavila televizija nekaj, s čimer se ona ne strinja in nekaj kar ni njeno mnenje,” se je slovenski pravnik in sodelavec komisije za ustavna vprašanja v nekdanji skupščini dr. Peter Jambrek odzval na škandalozno opredelitev RTV, da osamosvojitvena oddaja ne predstavlja njenega mnenja. Pravi, da RTV daje izrecni vtis, da se prvič opredeljuje, da ima svoja mnenja, kar je čudno za javno televizijo, da ima svoja politična mnenja in izjavo primerjal s Kučanovo, ko je ta dejal, da osamosvojitev ni nikoli bila njegova intimna opcija.
Praznovanje obletnice odločitve Demosa o plebiscitu o samostojni Sloveniji s prireditvijo v predsedniški palači, je bila ena v vrsti počastitev prelomnih dogodkov izpred treh desetletij. 9. in 10. novembra je bil v Poljčah namreč sestanek, na katerem so člani koalicije Demosa sprejeli odločitev o sprejemu plebiscita o samostojnosti Slovenije. Na podlagi te odločitve pa je nato skupščina decembra tistega leta sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti, ki je določil, da bo plebiscit potekal 23. decembra 1990. Na prireditvi ob 30.letnici so bili slavnostni govorniki: predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša ter sodelavec takratne komisije za ustavna vprašanja v slovenski skupščini dr. Peter Jambrek.
“To je bil čas, velikih pričakovanj in čas velikih groženj. To je bil čas, ko so iz Beograda prihaja sporočila, kakršnekoli osamosvojitvene težnje bomo zatrli s silo. To je bil čas ko so iz vplivnih mednarodnih krogov od povsod prihaja sporočila “nikoli vas ne bomo priznali”,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša na prireditvi ob 30. letnici. “V treh tednih po objavi odločitve poslanske skupine Demos, je bila slovenska politika sposobna sesti skupaj in doseči sporazum, vse parlamentarne stranke in vse vodje poslanskih skupina,” pa je pojasnil predsednik države Borut Pahor.
Sinergija, ki nas je popeljala v samostojnost
Jambrek je poudaril, da poti nazaj v Poljčah več ni bilo, ko je plebiscit podprl poslanski klub takratnega Demosa. “Ta plebiscitarna, skoraj z aklamacijo sprejeta odločitev za plebiscit v Poljčah, ob udeležbi poslancev takratne vladajoče koalicije Demos, je bila popolnoma legitimna s stališča Demosa. Predsedoval je predsednik Demosovega poslanskega kluba. Pobude je dajal in poglabljal se je v to plebiscitno strategijo dr. Jože Pučnik, predsednik sveta Demosa,” pojasnjuje Jambrek. Na samem posvetovanju je tako bila predstavljena konkretna strategija z datumom 23. december, za izvedbo plebiscita z vprašanjem o neodvisnosti Slovenije.
Pojasnjeni so bili vsi konkretni ukrepi, ki naj jih sprejme Slovenija, zato da bi zaščitila svojo samostojnost, oziroma pot v suverenost. “V Demosu so tedaj prejeli popolno legitimnost za strategijo in tu se je pokazala ta srečna okoliščina, da je pa vlada v dialogu z svojo poslansko skupino, predstavila tudi čas in energije, ki so potrebne za to, da se ta plebiscitna strategija tudi v resnici realizira in izvede,” obrazloži. In tu je bila ta ideja, kjer bil po mennju Jambreka predvsem Janez Janša tisti, ki je poudaril, da potrebuje vlada nekaj mesečni rok, v katerem naj bi se ta strategija lahko izvedla. Takrat so konkretno zagotovili pogoj, da se prevzame letalska kontrola, carine in vsi drugi konkretni ukrepi. “Tukaj je prišlo do zanimive in zelo uspešne srečne sinergije med vlado kot izvajalcem te strategije in Demosom kot poslansko skupino in vodstvom, ki je pognala to idejo v realizacijo,” še pravi.
S strani opozicije in RTV Slovenija nismo bili priča navdušenju nad to obletnico
Jambrek pravi, da je bil zelo počaščen, da je bil povabljen in udeležen v tej jubilejni dokumentarni oddaji in ko jo je gledal, se je začudil resnici, kot eden soavtorjev te oddaje, glede napisa na katerem je bilo napisano, da se od tega prispevka RTV ne distancira, ampak da ta oddaja ne izraža njenega mnenja. “Po slovenski slovnici si ta stavek ni mogoče razlagati drugače kot to, da je objavila televizija nekaj, s čimer se ona ne strinja in nekaj kar ni njeno mnenje,” obrazloži. Pravi, da RTV daje izrecni vtis, da se prvič opredeljuje, da ima svoja mnenja, kar je čudno za javno televizijo, da ima svoja politična mnenja. Politiki imajo svoja mnenja, novinarji pa morajo vestno beležiti informacije in podatke in jih logično strokovno komentirati. “Hujše je še to, da je mnenje RTV nasprotno in ni mnenje tistega, ki je to oddajo uredil in tistih, ki so v tej oddajo nastopali,” še poudarja.
Ne glede na to, da je oddaja bila dokumentarna in je govorila o zgodovinskem dogodku osamosvajanja Slovenije, je naredila RTV zelo jasen vtis, da se z osamosvojitvijo pravzaprav ne strinja, oziroma, da to ni njeno mnenje. “Kot je povedal nek vodilni politik iz tranizcijske politike, da to ni bilo njegovo intimno prepričanje,” še spomni na izjavo Milana Kučana. Po mnenju Jambreka, bi tiste stranke, ki se ne bi strinjale s plebiscitom, doživele v prihodnje poraz na volitvah, zato meni, da je bilo to soglasje rezultat politične kalkulacije. Vse stranke so se tako zavedale usodne eksistenčne situacije, ko je šlo za obstanek naroda in njegove države. “Tu pa so bili seveda v istem čolnu vsi in vsi so bili konfrontirani s tedanjo jugoslovansko ljudsko armado, z Miloševićevo veliko srbsko politiko in tukaj, kaj zelo veliko izhoda in drugih možnosti ni bilo,” še pojasnjuje zakaj so takrat stranke stopile skupaj, ne glede na to, da je pobuda vedno prihajala s strani pomladno političnega pola demokracije – Demosa, ki se mu je kasneje pridružila vsa tedanja slovenska politika.
Tako kot smo se poenotili takrat, kasneje za EU in Nato, bi se morali tudi tokrat v spopadanju z epidemijo
Tudi pri vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato se je poenotila slovenska politika, kar je lahko bilo iz nekih skupnih vrednosti ali pa iz politične kalkulacije. “Vedno pa je bil pomladni tabor oziroma blok tisti, ki je podajal pobudo za zagon tem idejam,” pravi Jambrek. Danes pa kot vidimo zaradi epidemiološke situacije zaradi koronavirusa so razmere v nekem smislu pogojno gledano zelo podobne. Narod je soočen z neko skupno eksistenčno grožnjo. Zdravje in življenje praktično vseh ljudi, ki živijo v Sloveniji, je ogroženo. Seveda mora tukaj priti do nekega soglasja, neke skupne akcije, normalno je, da to skupno akcijo vodi, obravnava in regulira vlada. Vladne ukrepe mora zakonodajno telo tako ali drugače obravnavati in bodisi zavrniti ali podpreti.
Kar se tiče enotnosti ali pa razdeljenosti pravi zgolj to, da je tudi znotraj take izjemne in krizne situacije, ne samo potrebno ampak izjemno koristna in nujna tudi demokracija, v smislu izmenjavanja različnih mnenj, konfrontacije različnih rešitev in reševanja tudi strategije tako grozljivega problema kot je zdravje nacije. “Kar pa je zame zavržno in zanikrno pa je, da opozicija v bistvu ruši vlado, ne zato ker bi imela neke pametne sprotne ideje in predloge, neke programske alternative, temveč preprosto hoče zamenjati vlado, ne da bi človek vedel zakaj in iz kakšnih razlogov,” pravi Jambrek. Kot opaža vse tisto kar se navaja na družabnih prireditvah in medijih, ki so večinsko v službi levi opciji, so neke ideološke abstrakcije, potegnjene iz nekih naftalinskih marksističnih zamisli, brez kakršnihkoli konkretnih programskih zamisli, ki bi bile pa nujno potrebne. Poudari še, da bi bilo sijajno, če bi opozicija pomagala vladi z nekimi konstruktivnimi rešitvami, ampak teh človek ne opazi, jih ne sliši in ne vidi.
Sara Rančigaj