fbpx

Od kod Žnidaršičevi taka vnema za pristranske oddaje? Je za to poskrbela neupravičena poravnava v višini 10 tisočakov?

Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič. (Foto: Posnetek zaslona)

Od dobro obveščenih in preverjenih virov smo izvedeli razlog, od kod voditeljici Tarče Eriki Žnidaršič toliko motivacije za ustvarjanje oddaj z več ali manj enako rdečo nitjo, ki predstavlja pljuvanje čez aktualno vlado in vseh, ki jo podpirajo – pa tudi kritiziranje ukrepov, ki so namenjeni zajezitvi virusa. V žep naj bi ji kapnilo dodatnih deset tisoč evrov, ki so bili posledica poravnave, za katero je poskrbel nekdanji generalni direktor RTV.

Pred svojim odhodom naj bi nekdanji generalni direktor RTVS Igor Kadunc, ki je sedaj direktor STA, podpisal poravnavo z voditeljico Tarče Eriko Žnidaršič, in sicer naj bi šlo za znesek v višini okoli 10 tisoč evrov. Grozila naj bi mu namreč s tožbo, do katere pa potem ni prišlo – očitno je deset tisočakov zadostovalo za nadaljnjo motivacijo pri delu. S tem denarjem naj bi jo v nekem smislu kupili, da še naprej ustvarja oddaje s tovrstno tematiko, torej teme, ki vključujejo predvsem kritiko vlade in vseh ki jo podpirajo. Kaj vse dela denar, smo lahko videli v vseh dosedanjih Tarčah od marca 2020 dalje in v zadnji oddaji Skupaj naprej, kjer je v tandemu s POP TV-jem poskrbela za izdelek vreden agitpropa, ne pa javne televizije.

Če pogledamo le naslove zadnjih oddaj Tarča na javni televiziji: Epidemične in politične razmere, Nasilni protesti, Protesti, Dobavitelji v zdravstvu, PCT, Cepljenje, Vroča politična jesen, Pravosodje po meri politike, Vojna z mediji, Lažni profili na Twitterju in tako naprej. Nobena od naštetih oddaj ni bila niti približno uravnotežena, gostje so bili večinoma z levega političnega pola – tistim malo manj levim pa Žnidaršičeva tako ali tako ne pusti do besede. Če je bila Tarča mogoče kdaj oddaja, iz katere si celo kaj izvedel, je v času aktualne vlade postala odkrito sredstvo političnega aktivizma tranzicijske levice. Na RTVS smo seveda poslali tudi novinarska vprašanja, da bi nam z odgovori pomagali razsvetliti dogajanje v javni televizijski hiši – kaj sta Žnidaršičeva in Kadunc pravzaprav sploh “poravnala”.

Nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc
(Foto: STA)

Teh deset tisoč evrov sicer ni edini dodatni denar, ki se je Žnidaršičevi nabral med časom epidemije. Spomnimo, na javni televiziji, kjer si kakopak med seboj podajajo denar s položnic, ki jih prisilno plačujemo državljani, so nekaterim uslužbencem razdelili tudi nekakšen covidni dodatek, za delo v izrednih razmerah. Takrat so na vprašanja našega medija odgovorili: “Dodatki izhajajo iz obsega in narave dela in so izplačani v skladu z zakonskimi določili. Kot je razvidno iz tabele, je Erika Žnidaršič prejela dodatke za delo prek polnega delovnega časa (januar), za delo v izrednih razmerah po KPJS (v marcu in aprilu) in dodatek po 71. členu interventnega zakona (v aprilu) ter nočni dodatek v aprilu in dodatek na državni praznik, prav tako v mesecu aprilu. Nataša Markovič je prejela dodatek za delo v izrednih razmerah po KPJS (marca in aprila) in dodatek po 71. členu interventnega zakona (aprila), nočni dodatek, dodatek na državni praznik in dodatek na nedeljsko delo (vse v aprilu). Dejan Ladika pa je marca in aprila prejel dodatek za delo v izrednih razmerah po KPJS in dodatek po 71. členu interventnega zakona (aprila), marca pa je prejel še dodatek za delo v neenakomernem razporejenem delovnem času.”

Ob tem pa so bili zadnji javno dostopni podatki o poslovanju RTV Slovenija pod Kaduncem porazni. V letu 2019 je porabil kar 3,2 milijonov evrov več, kot je ustvaril prihodkov. S Kadunčevim prevzemom odgovornosti za poslovanje leta 2017 se je število zaposlenih povečalo v dveh letih za več kot sto oseb, hkrati pa se je negativno poslovanje zavoda pričelo prav s Kaduncem. Upajmo, da se ne bo podobno zgodilo tudi na STA, kjer jim je do sedaj šlo očitno kar dobro.

To kar gledamo je groba zloraba moje ideje o skupni osveščevalni oddaji, ki bi ljudi povezala v boju proti C19! Namesto tega pa politična agitacija in poglabljanje razdora v naciji. Tako žalostno in neodgovorno sploh za javno RTV. Upal sem, da gre za varovanje življenj, je po skupni oddaji dveh največjih televizij komentiral novinar RTV dr. Jože Možina. Bilo bi namreč smešno, če ne bi bilo tragično – boj proti epidemiji se je v oddaji namreč sprevrgel v čisto politikanstvo in v boj proti aktualni vladi. Zgovoren podatek pa je tudi ta, da sta obe televiziji, vsaj v nekaterih časovnih obdobjih, dajali prednost tistim, ki so nasprotovali ukrepom. Če si v priloženem grafu pogledamo obdobje od 15. do 30. septembra lahko vidimo, da je RTV Slovenija namenila 38 minut in POP TV približno 71 minut v prid protestom oziroma nasprotovanju cepljenja in covidnim ukrepom. V obdobju od 1. do 31. oktobra je RTV Slovenija namenila 54 min, POP TV pa skoraj 114 min v prid obnašanju, ki nikakor ni spodbujal spoštovanja ukrepov. Trend se je obrnil šele, ko se je zdravstveni sistem znašel v veliki stiski. V obdobju od 1. do 9. novembra lahko namreč vidimo, da se je tovrstno poročanje vidno zmanjšalo na eno minuto na RTV Slovenija in na slabih 13 minut na POP TV.

Sara Kovač