Magna Steyr je ob drugem tiru v tem trenutku najbolj pomemben, a hkrati najbolj sporen projekt vlade Mira Cerarja, zaradi česar se je načrt gradnje strupene lakirnice v občini Hoče-Slivnica znašel tudi pod ustavno presojo. Pred dnevi smo poročali, da občani v Hočah ne vedo praktično ničesar o vplivih na okolje – predvsem na podtalnico na Ptujskem polju –, ki bi jih imel takšen industrijski obrat. Ekološka iniciativa Rače je tako sredi maja Agenciji RS za okolje poslala mnenje in pripombe na osnutek okoljevarstvenega soglasja zaradi pričakovanih negativnih vplivov tako na kakovost bivanja kot tudi zdravje prebivalcev, pozornost pa so namenili predvsem poslabšanju kakovosti zraka. Občinski svetniki, kar nam je potrdil tudi nekdanji župan Anton Obreht, na ponedeljkovi seji spet niso izvedeli nič novega o problematiki umestitve takšnega težko-industrijskega obrata v njihovo občino. Poraja se sum, da se ljudem načrtno prikriva resnico, saj je zaradi dogajanja v Kemisu ogrožen milijonski posel nekaterih. Na vprašanja svetnikov in občanov v povezavi z negativni vplivi na okolje župan Marko Soršak ne odgovarja in zatrjuje, da bodo vsi odgovori dani na spletni strani, ki pa sploh še ne obstaja.
Na Novi24TV smo prišli do dokumenta iz leta 2006, ko je bilo v Hočah vse pripravljeno za gradnjo logistično-transportnega centra Oreh, ki je bil v gospodarsko-razvojnem načrtu prve vlade Janeza Janše med desetimi najpomembnejšimi projekti, a je neposredno po lokalnih volitvah novi župan Jožef Merkuš, ki je na položaju zamenjal Antona Obrehta, od projekta odstopil. Postaja očitno, da so vplivni strici iz ozadja razvojni projekt hranili za neke druge čase – in ga zdaj dobili v obliki Magne Steyr.
Obrehta najbolj boli, da leta 2006, po končanih volitvah, dokumenta, ki ga objavljamo v nadaljevanju, na občini sploh niso obravnavali. Šlo je za temeljito dodelan načrt gradnje logistično-transportnega centra za potrebe Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru, svoje zanimanje za postavitev objektov v načrtovani industrijski coni pa so takrat izkazala tudi tako velika podjetja, kot sta Pošta Slovenije in Viator & Vektor. Takratni župan Obreht je s tremi avstrijskimi podjetji sklenil pogodbo o začetku gradnje, ker pa občina svojih obveznosti po zamenjavi oblasti ni izpolnila, je morala plačati slabega pol milijona evrov kazni, vse skupaj pa je župan Merkuš nato skušal naprtiti svojemu predhodniku.
Naslednik preveč nesposoben za izvedbo projekta
Naj spomnimo. Merkuš in sodelavci so neposredno po volitvah ustavili postopek izdaje državnega alokacijskega načrta, na pobude ministrstva za okolje se niso odzivali. Vladi so dali celo jasno vedeti, da jih projekt ne zanima več in “da Obrehtove ideje zaradi pomanjkanja kadra v občini niso izvedljive”. Predstavitve potencialnih možnih partnerjev s powerpointom ni bilo, Merkuš je dodelani projekt vrgel naravnost v koš za smeti.
Predvidena lokacija kopensko-logističnega centra na približno 250 hektarjih je bila sicer med stičiščem dveh avtocestnih odsekov AC: Maribor–Ljubljana–Koper in Maribor–hrvaška meja, z neposrednim priključkom na avtocesto, ob mednarodni železniški progi E67 Gradec–Maribor–Ljubljana in tik ob letališču Maribor. Glavne prednosti te lokacije so bile, poleg ugodnega geografsko-prometnega položaja, tudi visoka stopnja razvitosti infrastrukture, visok gospodarski potencial in dobre ocene blagovnega prometa, ki so kazale na dovolj zanesljiv izvor osnovnega prometa.
Okolju prijaznejši projekt Oreh bi danes zaposloval 4 tisoč ljudi
V sodelovanju z mariborskimi fakultetami so pod vodstvom župana Obrehta pomagali pripraviti strokovno podlago presoje vplivov izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Iz dokumenta z dne 13. oktobra 2006 je razvidno, da so tedanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik, minister za promet Janez Božič in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak soglašali z objavo priprave programa v Uradnem listu Republike Slovenije. Projekt Oreh je bil tik pred uresničitvijo.
Toda – interesi vplivnih ljudi iz ozadja v hoško-slivniški občini, ki jo dejansko vodi Drago Žura, nekdanji predsednik sveta stranke SMC, so tako zelo močni, da po navodilih dela tudi župan Soršak, ki bo za dobljeni posel z Magno očitno bogato nagrajen. Po naših informacijah so pred dobrim desetletjem ti strici “zrušili” projekt Oreh, ker od njega ne bi imeli velikih koristi, zdaj, ko je na vladi levica, pa jim v Hočah zelo “diši” še precej bolj smrdljiv posel z Magno Steyr. Projekt bo imel izjemno škodljive vplive na ljudi in okolico, prav tako ne bo obljubljenih 400 delovnih mest, saj smo na Novi24TV že poročali, da gre v lakirnici v resnici za izrazito robotizirano proizvodnjo.
Številnih ključnih odgovorov še vedno ni
Obreht, trenutno tudi eden od občinskih svetnikov SDS v občini Hoče-Slivnica, želi od župana Soršaka zdaj konkretne podatke o predvidenih okoljskih vplivih gradnje lakirnice, s čimer ljudje v občini do danes še niso bili seznanjeni. Nekdanji župan je namreč že četrt stoletja zelo ugleden ravnatelj Osnovne šole v Slivnici in ljudje se nanj obračajo s prošnjami, naj jim kot prepoznavna oseba skuša pomagati. Na zadnji, ponedeljkovi seji, si je župan Soršak omislil dva nemška in dva avstrijska strokovnjaka, ki so imeli v družbi prevajalca svojo predstavitev Magne Steyr v tujem jeziku, a niti na najosnovnejša vprašanja – npr. koliko vodne energije bo potrebne za funkcionalnost proizvodnje – niso znali odgovoriti. Sprva se je v javnosti pojavljala številka, da gre za približno 500 kubičnih metrov vode na dan, toda novi podatki okoljevarstvenih iniciativ kažejo, da je realna ocena mnogo višja, kar je lahko za ptujsko polje in tamkajšnjo podtalnico izjemno skrb vzbujajoče.
Okoliško prebivalstvo skrbi, kako veliko grožnjo zaradi izpustov v ozračje morebitna umestitev industrijskega obrata pomeni za dvig predvidenih letnih emisij – če zaradi pomanjkljive metodologije ni mogoče oceniti neposrednih in posrednih vplivov na zdravje ljudi, to še ne pomeni, da jih ni. Prav tako dvomijo, da zavedanje ljudi o velikih izpustih onesnaževanja v zrak ne bo imelo vsaj srednjeročnega in dolgoročnega negativnega vpliva na rast vrednosti nepremičnin v okoliških naseljih in posrednega vpliva na manjše prihodke iz posameznih dejavnosti, kot je npr. turizem.
Na podlagi danih predvidenih maksimalnih masnih pretokov so v Račah primerjali letne emisije po obsegu lakiranih karoserij primerljivega obrata Revoz, d. d. (glej tabelo spodaj). Ne glede na dejstvo, da bodo dejanske letne emisije nižje od iz predvidenih maksimalnih masnih pretokov izračunanih emisij, se vseeno poraja dvom o uporabi zadnjih razpoložljivih tehnik s področja zmanjševanja škodljivih emisij v zrak v procesu lakiranja.
Vse kaže na to, da bodo hoški veljaki ob pomoči vlade Mira Cerarja ljudem praktično pred vrata njihovih domov postavili pravo ekološko bombo.
L. S.