fbpx

Levica se že leta trudi odstraniti moteče novinarje

Nekdanji glavni tajnik in kadrovik SD Uroš Jauševec. (Foto: STA)

Mislim, da so to vse skupaj nebuloze in skriti strahovi, ne bi pa škodovalo, če bi kakšen slab novinar kdaj tudi izgubil službo,” je pred leti dejala takratna poslanka Zaresa Cvetka Zalokar Oražem in ob tem zatrdila, da v zadnjih dveh letih na RTV-ju ni bil odstranjen niti en novinar. Šlo je namreč za to, da se je po hodnikih RTV-ja govorilo o zamenjavi nekaterih novinarjev, takratni poslanec stranke SD Andrej Magajna pa je povedal, da je o teh zamenjavah večkrat poslušal pogovore v poslanski skupini. 

Spomnimo, pisalo se je leto 2010, ko je takratni poslanec stranke SD Andrej Magajna omenil, da se bodo po njegovem mnenju v javni radiotelevizijski hiši dogajale rošade, ki bodo doletele tudi nekatere novinarje – o imenih so se pogovarjali v njihovi poslanski skupini. Po pričevanju političnega analitika in aktualnega prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjana M. Turka naj bi bili na seznamu za “odstrel” med drugim tudi Jože Možina in Rosvita Pesek, Magajna pa se spomni, da so omenjali še Vinka Vasleta in Rajka Geriča.

V tistem času se je veliko govorilo tudi o USB-ključku Uroša Jauševca, na katerem naj bi imel okoli 600 imen oseb, ki bi jih bilo treba zamenjati – povsem mogoče je, da so bila med njimi tudi imena novinarjev. “Mislim, da bodo šle rošade na RTV-ju celo na raven novinarjev. V poslanski skupini sem pred pol leta vprašal: če želite menjave, zakaj jih ne izpeljete zdaj. Odgovor je bil: bilo bi preveč očitno. Gospod Pahor je rekel: nobenih kadrovskih cunamijev, to bomo speljali elegantno, prikrito,” je takrat Magajna opisal kadrovsko politiko na RTV Slovenija.

“Dejstvo je, da ta nova liberalno-neokomunistična vlada poskuša odstraniti vse tiste novinarje, ki jim niso po godu. Tiste, ki pišejo realno, točno in ki ljudi obveščajo, ne pa da dogodke komentirajo na takšen način, kot je prav urednikom ali pa določenim koalicijskim politikom,” je za MMC tistega leta dogajanje komentiral Zmago Jelinčič, ki je bil prepričan, da Magajnove besede držijo. Dodal je, da bi bila ta zadeva v Evropi zrela za kakšno obtožbo, vendar pa se v Sloveniji se ne da nič narediti. “Tukaj imajo preveč pod kontrolo medije in vse, zato pa tudi padamo na lestvici medijske svobode,” je pojasnil. Poslanka Zaresa Cvetka Zalokar Oražem je takrat vse očitke o seznamu ovrgla, vendar pa je hkrati pripomnila, da ne bi škodovalo, če bi kakšen slab novinar kdaj tudi izgubil službo. Kaj je za Zalokarjevo pomenilo slab novinar, je seveda drugo vprašanje, sodeč po imenih, ki so se omenjala, je to pomenilo predvsem novinar, ki ni “naš”.

“Grožnje z spiskom za odstranitev mene in preostalih kolegov na TVS, ki niso po volji vladajoči stranki, so resen poskus zastraševanja in napad na medijsko svobodo. Pomenijo vračanje v komunistično ero medijskega enoumja, ki se mu nekateri iz stranke, naslednice ZK očitno intimno niso odrekli,” se je na navedbe o seznamu odzval takrat že nekdanji direktor TV Slovenija dr. Jože Možina, ki je šel izrazito v nos takratnemu poslancu SD Mirku Brulcu, češ da ne misli več gledati kosti, ki jih kar naprej kaže Možina. Novinar, ki je tarča napadov tudi v sedanjosti, je takrat še dodal, da je to, da so problem tisti, ki raziskujejo najhujša kazniva dejanja iz časa vladavine slovenskih komunistov, ne pa zločini in zločinci sami, skrb vzbujajoč pokazatelj mentalitete.

Tranzicijska levica razvnema strasti, kar postaja že neobvladljivo, in sicer zato, ker se prvič po dobrem desetletju na RTV-ju uveljavlja nek pluralni princip. “RTV počasi postaja tisto, kar bi po svoji definiciji in po zakonski opredelitvi moral biti – torej servis vseh državljanov,” je komentiral Boštjan M. Turk in pojasnil, da tisti, ki so javni servis okupirali in ki nad njim vršijo vse vrste zlorab, sedaj izgubljajo pamet. V tem kontekstu je bil zapisan tudi tvit Majde Širca, ki pravi: “Tako gnojno, bifejsko, intelektualno podhranjeno, žlehnobno, nedoraslo, manipulativno, enoumno in propagandno na tvs pa že dolgo ne.

Zapis nekdanje ministrice za kulturo se je nanašal na oddajo Arena, v kateri je voditelj Igor Pirkovič odprl prostor demokratičnosti s komentarji in relevantnimi mnenji. Tega na RTV-ju enostavno ne prenesejo, ker dopuščajo le tako imenovane neodvisne novinarje, kot so Alem Maksuti, Boris Vasev ali recimo Primož Cirman. Izjava nekdanje ministrice, ki je bila pred odhodom v politiko zaposlena na RTV-ju, je v tem smislu popolnoma simptomatična. “Največja blamaža RTV-ja pa je trenutno to, da je Mojca Šetinc Pašek zaposlena na javnem zavodu, ki mora biti po definiciji apolitičen, istočasno kandidira na listi stranke Roberta Goloba, ob tem pa še izkorišča internetni profil televizije za promocijo sebe v vlogi političarke,” je še opozoril Turk in dodal, da bi si tako ravnanje zaslužilo takojšnje ukrepanje.

Magajna je za svoje “nesodelovanje” drago plačal, obesili so mu afero
Za boljše razumevanje je Magajna podal kontekst dogajanja v letu 2010. Takrat je namreč vladna koalicija želela imeti nov zakon o RTV, ki pa se je aktualnemu kandidatu na listi stranke Povežimo Slovenijo zdel slab – med drugim je vnašal tudi javno-zasebno partnerstvo. Magajna se je zaradi tega takrat odločil, da bo glasoval proti noveli zakona. Majda Potrata ga je prepričevala, da ne gre za dober ali slab zakon, pač pa za to, da ima Janez Janša na RTV-ju večino, kar je bilo seveda treba po hitrem postopku spremeniti. Možno bi bilo sicer počakati, da potečejo mandati določenim članom programskega sveta, vendar se jim je zdel tak način prepočasen – čeprav naj bi se zanj zavzemal tudi takratni premier Borut Pahor.

Tako se je torej porodila ideja, da se z novelo zakona spremeni sestava programskega sveta. Šlo je tudi za to, da jim ni uspelo z reformo javnih zavodov, zato so nameravali tudi to “popraviti” s pomočjo zakona o RTV. Imeli bi avtonomne uprave, nadzorne svete bi dali na obrobje in po svoje gospodarili – kar je kazalo tudi na določeno nevarnost nekih privatizacijskih kanalov ter korupcije. No, načrt jim je nato padel v vodo tudi po zaslugi Magajne in Julijane Bizjak Mlakar. Magajna je prepričan, da ves čas poteka krvava zakulisna vojna za prevlado na RTV-ju. Kdor ima medije, ta ima namreč oblast – javna RTV pa je, tako meni Magajna, še vedno najpomembnejši oblikovalec javnega mnenja, saj ga veliko ljudi še vedno dojema kot neodvisnega. Stranka SD je imela v javni medijski hiši bolj ali manj ves čas monopol, takoj ko je malo vpliva dobila sedanja aktualna vlada, pa je ponovno nastal velik preplah.

Sara Bertoncelj