“Hecno, kako radi nekateri očitajo Levici, da obljube o 20 tisoč stanovanjih ne bo mogla udejanjiti čez noč. Pri tem zamolčijo tri desetletja pasivnosti, podražitev in prepuščanja zadev trgu, ki nas je sploh pripeljalo do stanja, da moramo razviti kapacitete na novo” je Levica napisala na Twitterju. Hecno pa je dejstvo, da so od obljubljanja 30 tisoč stanovanj v enem mandatu prišli do 20 tisoč v dveh mandatih, nato pa do zaključka, da ni možno obljube držati, ker je kriv Janez Janša (?), čeprav so bile v treh desetletjih večinoma na oblasti leve vlade.
Objava Levice je požela nemalo zgražanja. Od obtožb, da so po izjavi sodeč vedeli, da je realnost na trgu povsem drugačna od njihovih obljub, pa so vseeno zavajali, do tega, da sedaj krivijo trg in pasivnost (levih) vlad, resnica pa je povsem tretja.
Država je namreč povsem zadušila trg in s preregulacijsko močjo otežila nove gradnje. V zadnjem času se sicer veliko govori o stanovanjski problematiki v Sloveniji, saj stanovanj primanjkuje, v skladu s tem pa rastejo tudi njihove cene. “Rast cen nam pove, da je povpraševanje močnejše od ponudbe. V centralno-planskem okolju, kakršno je v Sloveniji, je to razumljivo. Uradništvo regulira posel, kjerkoli je to mogoče. Ta pa zaradi nenehnega metanja birokratskih polen pod noge ne uspe učinkovito zadovoljevati potreb prebivalstva. Če želimo delujoč stanovanjski trg, moramo iz oljenke spustiti duha prostega trga in kapitalizma. Po domače: ljudem moramo pustiti graditi. Ceneje. In z manj uradniškega vmešavanja,” je že pred časom dejal Tomaž Štih.
Pred volitvami je Luka Mesec obljubil izgradnjo 30 tisoč stanovanj, po volitvah pa “samo” še 20 tisoč. Pa še teh ne bodo “zgradili, ampak zagotovili”. Mesec pa ne zna več povedati realistične ocene do leta 2026, ker je “na nepremičninskem trgu kaos”. In še: “Stanovanja so polje, ki ga je država do zdaj popolnoma prepuščala trgu in zaradi tega imamo stanovanjsko krizo”. To pomeni, da bi država utegnila določati najvišjo ceno stanovanj in maksimalno najemnino, in vsakomur, ki vsaj malo razume ekonomski vidik zadeve, je jasno, da predpisovanje najvišjih dovoljenih cen na trgu vodi do pomanjkanja tistega, čemur je ukrep namenjen.
Problem praznih stanovanj je mit, potrebovali bi več novogradenj
Levica je že marca v državni zbor vložila zakon o davku na prazne in velike nepremičnine. S tem denarjem bi dobili sistemski vir za gradnjo sedaj že na znižanih 2 tisoč stanovanj letno. Ob tem je Štih dejal, da je problem praznih stanovanj mit, potrebovali bi več novogradenj. Dodatno obdavčitev t. i. praznih stanovanj gre za tipično socialistično ukazovanje državljanom s strani države, kako naj uporabljajo svojo zasebno lastnino, po drugi strani pa se pričakuje, da bi takšne spodbude oziroma kazni z dodatno ponudbo stanovanj na trgu utegnile znižati cene. Glede na podatke Statističnega urada RS je bilo v začetku leta 2018 res 172.200 nenaseljenih stanovanj, a kot pojasnjuje Štih, je mit o praznih stanovanjih podoben sanjam o tem, da bi začeli uporabljati opuščene tire, ki ne vodijo nikamor: “Polovica od teh stanovanj je brez osnovne infrastrukture, zgrajena so bila pred II. svetovno vojno. 20.000 jih je počitniških, 10.000 jih je zdomskih. Za preostala pa ne vemo, ali so res prazna (nismo preverili porabe vode in elektrike, da bi videli, če se oddajajo na črno, ampak le uradni status). In na koncu pridemo v krajih, kjer bi ljudje radi živeli, do nekaj sto enot. Kar tudi približno ni resna rešitev.” Zdi se, kot da smo v preteklem desetletju v stanovanjsko politiko vključili ravno prav vsako socialistično utopijo, ki smo se je domislili. Le trgu nismo pustili delovati, meni o tem Štih.
Prejšnja vlada je bila na področju stanovanjske politike izjemno aktivna
Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je septembra 2021 dejal, da bo za naslednjih pet let stanovanjski sklad na podlagi projektov, ki so že v teku, dal na trg skoraj 4 tisoč stanovanj, torej več kot desetkrat več, kot so jih v SD, ko so bili v vladi, zgradili v zadnjih petih letih.
.@JJansaSDS: V letošnjem letu bo zgrajenih več najemnih stanovanj kot v prejšnjih petih letih. In to niso zgolj obljube, vse to se že dogaja. V tem trenutku je samo iz ljubljanskega stanovanjskega sklada v gradnji 1044 stanovanj in še mnogo po drugih slovenskih občinah. pic.twitter.com/aWtv2eAbhW
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 20, 2021
To je nedavno spomnil tudi bivši minister za infrastrukturo in prostor ter aktualni poslanec SDS Zvonko Černač: “Vlada, ki jo je vodil Janez Janša, je spomladi 2021 potrdila poslovni načrt SSRS do 2025, v okviru katerega bo do leta 2026 pridobljenih 5000 neprofitnih stanovanj. Približno tisoč letno. Tovariši pa sedaj veselo režejo trakove na otvoritvah. Prvi je bil Lukec v MB (400 stanovanj).”
Sara Kovač