Javnomnenjska raziskava Inštituta Mediana je pokazala, da so ljudje zelo naklonjeni vladnim ukrepom. Na vprašanje, katerim spremembam, ki bi vplivale na vsakdanje življenje, so naklonjeni, so anketirani odgovorili, da so to dobri odnosi s sosednjimi državami. Tako je odgovorilo 95,6 odstotka vprašanih. Ukinitvi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) je naklonjenih 73 odstotkov vprašanih. Vladni pomoči zaradi dviga cen energentov je naklonjenih 70,1 odstotka vprašanih. Vladnemu predlogu o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanju neto plače je naklonjenih 63,4 odstotka ali slabi dve tretjini vseh.
Stavkam niso naklonjeni
Precej manj so anketirani naklonjeni stavkam. Stavki zdravstvenih delavcev je naklonjenih 41 odstotkov vprašanih, stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pa 37,5 odstotka, kar je dobra tretjina vseh. Še slabši izidi so pri vprašanju o plačah sodnikov. Povišanju sodniških plač je naklonjenih le 15,5 odstotka vseh anketiranih.
Najvišje zaupanje vladi
Rezultati javnomnenjske ankete kažejo, da imajo pobude vlade najvišje zaupanje državljanov. Čeprav se je morala nova vlada s prvim dnem, ko je nastopila mandat, spopasti z epidemijo novega koronavirusa, je vlada več kot očitno uspešna. Na račun sprejemanja primernih ukrepov imamo uspešne gospodarske kazalnike. Slovenija je imela v drugem četrtletju 2021 najvišjo rast stopnje zaposlenosti v Evropski uniji. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po gospodarskem odzivu na epidemijo, znašli smo se tudi na 9. mestu na svetu po trajnostnem razvoju. Slovenija velja tudi za peto najbolj varno državo na svetu, velik napredek je dosežen na področju digitalizacije.
Aktivizem KUL in Štruklja
Vladni predlog o zmanjšanju plačila dohodnine in s tem povišanje neto plač za vse več kot očitno uživa podporo ljudi. Ljudje očitno ne delijo mnenja politikov iz vrst KUL, še posebej ne stranke Levice, ki je o tem želela celo referendum. Višjih neto plač doslej niso podprli drugi v KUL, o zakonu bodo v teh dneh znova odločali v državnem zboru, saj je Levica to sredi decembra preprečila, ko je napovedala posvetovalni referendum. Ljudje ne podpirajo niti Branimirja Štruklja, glavnega sindikalista v Sindikatu vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Tudi ta nasprotuje spremembam zakona o dohodnini, ki bi v nekaj letih vsakemu zaposlenemu prinesel vidno večje neto prihodke. Hkrati pa zagovarja stavke zaposlenih za višje plače.
Podražitev energentov
Na višje cene energentov, s katerimi se bori celotna EU, se je vlada odzvala z uvedbo bonov in z ukrepi, ki prinašajo nižje zneske na položnicah za elektriko. Državljani z nižjimi dohodki in družine z več otroki bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, hkrati je vlada plačnike električne energije za tri mesece oprostila plačila omrežnine, nižji so zneski trošarine za električno energijo in energente, izenačene so pravice vseh gospodarskih odjemalcev zemeljskega plina. Sprejeli so še dodatne ukrepe, s katerimi bodo pomagali vsem kmetom in gospodarstvu. V KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) zakona o pomoči v državnem zboru niso podprli, nekateri se sprašujejo, kdo bo te zneske pokril. Vlada pa je pojasnila, da bo šlo to iz dobička energetskih podjetij. Rezultat ankete tako nedvomno kaže, da je bilo ukrepanje vlade pravilno, čeprav poskušajo nasprotniki vlade prikazati, češ da gre le za predvolilne bombončke.
Madež na sodstvu
Temu, da je najmanj ljudi naklonjenih povišanju plač sodnikom, se ne čudimo. Ljudje namreč lahko dnevno vidijo, kako se kolesje pravice vrti v primeru, ko gre za prvorazredne, in kako, ko gre za navadne državljane. Dejstvo pa je tudi, da je največji madež na sodstvu pustila afera diploma Masleša, ki so se ji vodilni mediji spretno izogibali. Že prejšnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da ljudje menijo, da bi moral vsak sodnik vedno na zahtevo javnosti pokazati svoje dokumente, na podlagi katerih je zasedel določeno delovno mesto. Še toliko bolj to seveda velja za sodne vrhove.
Odnos s sosednjimi državami
V tem delu je vlada dobila največjo podporo, kar dokazuje, da je vodenje zunanje politike na visoki ravni. Veliko zaslugo pri tem ima prav predsednik vlade Janez Janša, ki je v tem mandatu poleg tega, da je veliko časa namenil epidemiji, izredno aktiven tudi na zunanjepolitičnem področju. Državljani so tudi zaznali, da je Slovenija vodenje Sveta Evropske unije opravila z odliko. Vse to se odraža v 95,6-odstotni naklonjenosti vladi.
Janja Strah