fbpx

Leto 2021 je leto rekordnih dosežkov; vlada je v času epidemije Slovenijo potegnila iz krize!

Janez Janša (Foto: Kabinet predsednika vlade RS)

V Republiki Sloveniji imamo nadpovprečno gospodarsko rast in zgodovinsko visoko zaposlenost. Vlada pod vodstvom Janeza Janše  je močno zagnala gospodarstvo, predkrizna raven je že dosežena, država je po številnih kazalnikih visoko nad ravnjo preteklih kulovskih vlad.

Slovenija je letos dosegla rekordno gospodarsko rast, bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvih devetih mesecih 2021 za 7,4 odstotka višji kot v istem obdobju 2020. Kupna moč prebivalstva je visoka, plače so višje kot pred letom ali dvema, višje so tudi pokojnine, gospodarski padec iz lanskega leta je država že nadomestila. Imamo torej vse razloge, da v prihodnost gledamo optimistično, je v eni od televizijskih pogovornih oddaj dejal predsednik vlade Janez Janša.

Leto rekordnih rasti dosegamo tudi na področju investicij. V tretjem četrtletju so se te povečale za 9,6 odstotka. Za 10,6 odstotka je bil višji izvoz. V tretjem četrtletju je bilo zaposlenih 1.065.700 oseb, največ v zgodovini Slovenije. Posledično imamo izredno nizko brezposelnost, in sicer je ta že na ravni leta 2008, ko je bila najnižja v zgodovini državi. Vse to smo dosegli kljub epidemiji covida-19, zaradi katere se je država znašla v največji zdravstveni krizi v samostojni državi.

Gospodarska rast
Banka Slovenije je za celotno leto 2021 napovedala 6,7-odstotno rast BDP, visoka gospodarska rast iz letošnjega leta pa naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Letošnja gospodarska rast v Sloveniji bo tudi bistveno višja od rasti v državah evroobmočja, kjer bo 5,1-odstotna. Gospodarska rast v Sloveniji bo še naprej široko osnovana, podprta tako z domačim povpraševanjem kot z izvozno aktivnostjo podjetij. Napovedi so torej izredno vzpodbudne. Leta 2019 je imela Slovenija  samo 3,3-odstotno rast BDP, čeprav je bila država v obdobju visoke konjunkture. V letih od 2015 do 2018 pa je bila rast BDP od 2,2 do 4,4 odstotka. Leto 2021 je tako res leto rekordov.

Visoka zasebna potrošnja
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je tudi posledica povečane zasebne potrošnje gospodinjstev. Ta je letos izjemno visoka. Glede na leto 2019 se je namreč podvojila (rast s 4,8 na 9,6 odstotka). Po obdobju 2015 do 2018 je bila rast od 2,2- do 4,4-odstotna. Visoka zasebna potrošnja pa je odraz visokih prihodkov državljanov in državljank, ki vsako leto od četrtine do petine vseh prihodkov tudi privarčujejo, tako da je Slovenija po stopnji varčevanja na četrtem mestu med državami EU. Stanje se je v zadnjih dveh letih bistveno izboljšalo. Ob koncu leta 2019 so imeli državljani na bančnih računih okoli 17,9 milijarde evrov prihrankov, dve leti pozneje je teh že okoli 24 milijard evrov.

Podvojen izvoz in rekordna rast investicij
Visok prispevek h gospodarski rasti ima tudi izvoz blaga in storitev. Ta se je letos povečal za 10,8 odstotka, glede na leto 2019 se je rast več kot podvojila. V letu 2019 je bila rast izvoza le 4,5-odstotna. Leta 2018 je bila 6,2-odstotna, leta 2015 pa 4,7-odstotna.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se letos povečale za 13,8 odstotka. Lani so bile za 4,1 odstotka nižje, vendar pa to ni bil največji padec. Leta 2019, v času leve vlade, so se investicije znižale za 8,2 odstotka. V letu 2015 je bil padec 1,2-odstoten, leto pozneje 3,6-odstoten. Nato so sicer narasle, vendar največ na 10,2 odstotka v letu 2017. V letu 2019 pa je bil padec 8,2 odstotka.

Ob vsem tem so letos izrazito narasle investicije države, in sicer za 25,4 odstotka, kar je rekordna rast. Za primerjavo: v letu 2016 je bil padec državnih investicij kar 31,7-odstoten, v letu 2019 smo bili priča minimalni rasti, le 2,3 odstotka. V letu 2020 so padle za 1,7 odstotka, in to je bilo glede na epidemijo zelo malo.

Banka Slovenije rast investicij napoveduje tudi v prihodnjih letih, in sicer v letu 2022 za 17,2 odstotka in v letu 2023 za 4,4 odstotka. Razlog za to je v tem, da so investicije podprte tudi z naložbami, sofinanciranimi iz podpornih shem Evropske unije za krepitev gospodarske aktivnosti in odpornosti po epidemiji.

Črpanje evropskih sredstev
Slovenija je bila v programskem obdobju 2014–2020 upravičena do 3,067 milijarde evrov iz evropske kohezijske politike. Spomnimo. Tudi ta znesek je dosegla vlada Janeza Janše v letu 2012. Sredstva lahko črpamo z dveletnim zamikom, kar pomeni do konca leta 2023, medtem tečejo pogovori že za novo finančno obdobje.

Črpanje evropskih sredstev iz zdajšnjega programskega obdobja je bilo katastrofalno slabo. Do marca 2020 smo porabili komaj 41 odstotkov dodeljenih sredstev, bili smo pod povprečjem EU in kazalo je, da denarja ne bomo »pripeljali« v Slovenijo. Zdajšnja vlada je črpanje enormno pospešila. Ob koncu leta 2020 je Slovenija porabila že 57 odstotkov sredstev, kar je več od povprečja EU, ki je takrat znašalo 55 odstotkov.

Po zadnjih podatkih je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi minister Zvone Černač, dodelila že vsa sredstva. Še več, znesek za dodeljene projekte že za 12 odstotkov presega razpoložljiva sredstva. Zato bodo potrjevanje novih operacij konec leta 2021 končali. Presežene pravice porabe pa bo treba zagotavljati iz sredstev državnega proračuna.

Največ evropskih sredstev po že dodeljenih pravicah je namenjenih za velike infrastrukturne projekte, kot je nadgradnja železniške povezave od Maribora do Šentilja. Z evropskimi sredstvi med drugim financirajo tudi del drugega tira Divača–Koper, dokončanje podravske avtoceste do Gruškovja, nadgradnjo predora Karavanke in posodobitev železniškega vozlišča Pragersko. Veliko denarja je namenjenega tudi za okoljske projekte.

Investicije v domove, zdravstvo, šolstvo in vrtce
Zelo  pomembno je tudi, da je vlada odprla rekordni investicijski cikel za oskrbo starejših. V teku je več kot 100 projektov.

Ne samo to. Zaposlenim v dolgotrajni oskrbi se plače višajo za tri do štiri plačne razrede. Z 32 milijoni evrov so pomagali k zaposlitvi več kot 650 sodelavcev v domovih. Oskrbnine pa zaradi dviga plač ne bodo višje. Spomnimo. Prejšnje vlade so 75 milijonov evrov namesto za graditev domov, izboljšanje kakovosti bivanja in ustreznejše plačilo zaposlenih porabile za različne študije, na kar je opozorilo tudi Računsko sodišče RS.

Podobno kot v domovih za starejše se dogaja tudi na področju zdravstva in vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Vlada je objavila razpis za graditev šol in vrtcev, prvi po letu 2011. Prijavljenih je bilo kar 123 projektov, vlada je nato zagotovila denar za prav vse prijavljene. Na področju zdravstva pa so v teku projekti, ki bodo finančno pokriti iz evropskih skladov.

Višje plače in povprečnine
Plače zaposlenih so se v zadnjem obdobju povečale za več kot desetino. Hkrati je vlada med drugim sprejela ukrep za razbremenitev plač. Z višjo splošno olajšavo bi bile neto plače postopoma višje; tako bi v letu 2025 vsak zaposleni prejel eno mesečno neto plačo več. V državnem zboru pa so poslanci Kula to blokirali, tako da je odločanje o nižji dohodnini in nekaterih drugih davčnih razbremenitvah (tudi olajšave za seniorje po 70. letu starosti, olajšave za zaposlovanje in podobno) prestavljeno na leto 2022. To je zdaj že četrta blokada kulovcev za znižanje davkov. SDS je nižje davke predlagala že v letih 2017, 2018 in 2019, kulovci so vse zavrnili.

Občinam je vlada že lani odvzela breme plačevanja nekaterih stroškov, ki niso v njihovi pristojnosti. Povečala je znesek povprečnine, vključno z letom 2022 za okoli 50 evrov na občana. S tem imajo občine več sredstev za svoj razvoj. Prejšnje vlade  o tem niso niti razmišljale, o čemer pričajo številni župani.

Pohvale vredni dosežki
Podrobnejše primerjave rezultatov in uspehov vlade predstavljamo v posameznih grafikah. Čeprav kulovci (SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani) prek svojih in Odlazkovih medijev, ki so njihova trobila, zatrjujejo, kako je v Sloveniji vse narobe, si lahko pravo sliko ustvari vsak sam. Podatke za besedilo smo črpali iz podatkov Banke Slovenije, Statističnega urada RS in Urada Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj.

“Realna Slovenija obstaja in deluje”
Predsednik vlade in predsedujoči Svetu EU Janez Janša je v pogovoru za televizijo Nova24 med drugim poudaril: “Realna Slovenija obstaja in deluje, zaradi nje imamo nadpovprečno gospodarsko rast, zgodovinsko visoko zaposlenost. Zaradi nje toliko več ljudi lahko poskrbi zase, manj je socialnih transferjev, več ljudi vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno, več se ustvari in zato se lahko več investira v skupno dobro.

Foto: Nova24TV

Načrt za okrevanje in odpornost
Zvone Černač, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: “V letu 2021 je bil potrjen Načrt za okrevanje in odpornost in s tem odobrenih 2.500 milijonov evrov za razvoj naše države po pandemiji ter krepitev posameznih sistemov. Imamo rekordno gospodarsko rast z malo brezposelnimi, v letošnjem letu so se zagnale številne investicije in ukrepi, ki bodo izboljšali delovanje zdravstvenega sistema, oskrbe starejših, delo v šolah, vrtcih in na številnih drugih področjih.”

Minister Zvone Černač (Foto: Vlada)

Vida Kocjan