fbpx

Stroka: Turistični boni so se izkazali za pameten korak k razvoju zelenega in butičnega turizma

Foto: iStock

V Združenju turističnih agencij so prepričani, da so turistični boni slabo vplivali na domačo turistično panogo, predvsem z vidika agencijskih storitev. Menijo, da so se storitve na račun turističnih bonov izrazito podražile, in to vidijo kot nekaj slabega. Nasprotno pa nas usmerjajo tokovi zelene preobrazbe Slovenije, ki bi prav tako morala na področju turizma stremeti k zelenemu razvoju, saj bi le tako lahko omogočili njen trajnostni razvoj v smeri butičnega turizma, ki bi državljanom omogočila boljšo dostopnost do domačih turističnih točk, ki ne bi bile več masovno oblegane. 

Epidemija koronavirusa je spremenila življenja ljudi in tudi naše navade. Nova realnost se je prav tako pokazala tudi v turizmu, kjer se je praktično čez noč prizemljilo ogromno letal. Prejšnje leto je bilo za nove generacije, ki so bili navajeni živeti z dobrino dolgih potovanj, velik šok, predvsem za tiste, ki so svoje življenje radi preživljali po svetu. Po drugi strani je bilo leto 2020 leto, ko se je spoznavalo domače lepote Slovenije, turistični boni pa so bili učinkovit ukrep, ki je obudil slovenski turizem. Nova realnost je postavila ponudnike storitev mednarodnih potovanj in uživalce teh v nezavidljiv položaj, a se je s pomočjo cepljenja in organizacije testiranj tudi ta trg začel ponovno odpirati.

Po poročanju Sursa smo imeli v Sloveniji po desetih letih negativnega trenda pozitivno trgovinsko bilanco. Strokovnjaki so prepričani, da bo ta postala ponovno negativna ob porastu turističnih storitev v tujino, saj agencije tržijo tuje trge. Mišo Mrvaljevič iz Združenja turističnih agencij je prepričan, da so zabeležili upad povpraševanja nad potovanji v tujino, sicer pa pozdravlja ukrep zelenih potrdil, ki se bo vzpostavil na ravni celotne EU. “To bi močno sprostilo tisti krč, v katerem so državljani EU sedaj. Število držav, ki izdajajo zeleni potni list, je sedem, kar je še vedno premalo. 27 držav se mora uskladiti in ta postopek intenzivno poteka,” je pojasnil za 24ur.

Nekdanji svetovalec uprave družbe Kompas in generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljevič. (Foto: STA)

Zavedajo se, da je epidemija močno vplivala tudi na delovanje letališč, pri čemer gre za dva tipa izzivov, s katerimi se potniki srečujejo na letališčih. Nekaj so vstopni pogoji za države, nekaj pa pogoji, ki jih predpisujejo za vkrcanje na letalo in jih zelo dosledno spoštujejo letalske družbe, je pojasnil Šter. “Praviloma je to PCR-test, in kdor tega ne upošteva, se mu lahko na letališču zgodi kar precejšnje negativno presenečenje,” je dodal. Veliko posameznikov se prav zaradi tega odloči za počitnice doma, saj je to v trenutni situaciji lažje zanje. Pri tem je Mrvaljevič v preteklosti poudaril, da so direktni poleti iz Ljubljane najbolj varna oblika potovanja z letalom v času epidemije.

Slovenski turizem se sooča z vrsto ukrepi, kar ga po mnenju stroke duši
V turističnih agencijah si želijo privabiti več tujih daljnih gostov, ki dejansko bolje napolnijo “slovensko turistično blagajno”. Poudarja, da bi teh lahko bilo veliko več, če bi lahko organizatorji potovanj svoje dejavnosti bolje načrtovali, a menijo, da jim to ukrepi otežujejo. Po drugi strani je prepričan, da bi morali urediti več letalskih povezav z našim letališčem, kjer bi lahko potniki pripotovali naravnost v Slovenijo. Turistični boni so omogočili prebivalcem delno kritje počitnic, medtem ko so po svetu vladali pogoji, ko so bila potovanja v daljne kraje v veliko primerih skoraj nemogoča. Ponudniki turističnih nastanitev so bili z ukrepom izjemno zadovoljni, saj so na tak način reševali nastalo situacijo, v kateri so se znašli kot prebivalci, kot ponudniki storitev. Gre za kratkoročen ukrep, ki je rešil panogo, a ponudniki agencijskih storitev z ukrepom na dolgi rok ne bi bili zadovoljni.

Prepričan je, da so turistični boni slab ukrep
V nadaljevanju je Mrvaljevič dejal, da so ukrepi slabo vplivali na slovenski turizem, saj meni, da so se na račun teh storitve in nočitve podražile. “Hoteli še nikoli niso bili tako dragi. Obenem je to prohibitivna cena za tujce, ki jih po teh cenah ne moremo pripeljati. V sezoni je ceneje oditi v Grčijo za en teden, kot biti en teden v Portorožu. To je napačna spodbuda. Dobro, da je kdo od tega imel korist, vendar je bila cena veliko previsoka za končni učinek. Tisto, kar potrebujemo, je interventna pomoč celotnemu turističnemu gospodarstvu,” je še pojasnil.

Foto: STA

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je državni sekretar Simon Zajc napovedal, da vlada pripravlja vrsto interventnih ukrepov za turizem in gospodarstvo, ki pa so v zaključni fazi. V gospodarstvu so pozdravili napore ministrstva, a so ocenili, da še nekaj ukrepov manjka. Ministrstvo je tako podalo prostor tudi gospodarstvu, da na sprejete ukrepe podajo predloge ukrepov, za katere menijo, da bi lahko uspešno reševati slovensko turistično dejavnost, kot tudi delovanje turističnih agencij na drugi strani.

OZS si želi panogo razviti v smeri butičnega turizma in zelenega razvoja
Predsednik OZS Branko Meh je v pogoovoru z nami poudaril, da bi se morala Slovenija razvijati v smeri butičnega turizma, ki bi deloval z bogatejšimi gosti bolje, medtem pa bi se lahko na naših domačih tleh izognili množičnemu turizmu, predvsem če to upoštevamo z vidika trajnostnega razvoja turizma. Glede na to, da so storitve dražje, pa bi tudi v prihodnosti domači gosti na ta račun lahko s pomočjo bodisi manjših turističnih bonov ugodneje koristili domače storitve, višje dodatne vrednosti pa bi lahko doprinesle k investicijam in razvoju zelenega ter trajnostnega turizma. “Zavedati se moramo, da je za pridobitev bogatejših gostov potrebno nuditi kakovostne storitve, kar pa terja dodatne investicije,” je še pojasnil Meh.

Sara Rančigaj