Voditelju Juretu Ferjanu sta se v tokratni oddaji Objektiv v studiu pridružila politični analitik dr. Mitja Štular in urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, razpravljali so o najpomembnejših dogodkih preteklega tedna. Gosta sta tako komentirala teroristični napad v Strasbourgu, podpis sporne marakeške deklaracije, posvet o svobodi govora in o sovražnem govoru pri predsedniku Pahorju in ugotovitev neustavnosti dela volilne zakonodaje s strani ustavnega sodišča.
Evropa je zavita v plašč žalovanja, teroristični napad v Strasbourgu je ponovno pokazal na nevarnost in posledice ilegalnih imigracij. V Strasbourgu na vzhodu Francije je strelec na božičnem sejmu ubil najmanj tri osebe in ranil trinajst drugih, osem od teh jih je bilo v resnem stanju, pet pa lažje ranjenih. Storilec je po napadu pobegnil s kraja zločina in ob tem kričal “Alah je velik!”, po dveh dneh pa so ga ujeli in ubili. Pripadniki varnostnih sil so takoj začeli iskati osumljenca, ki je pričel streljati malo pred osmo uro zvečer na eni od najbolj obljudenih strasbourških ulic, zaradi česar so mimoidoči panično začeli bežati ter si iskati zavetje. Francoske protiteroristične enote, ki so na visoki stopnji pripravljenosti vse od tragičnih napadov v Parizu leta 2015, so trenutno razpršene po vsej Franciji zaradi upora, za katerim stoji gibanje rumenih jopičev. Protiteroristični in varnostni strokovnjaki pa menijo, da se je središče napadov premaknilo; če so pred tem prevladovali koordinirani napadi, so zdaj v ospredju napadi osamljenih radikaliziranih teroristov, ki po navadi niso povezani s skrajnimi terorističnimi skupinami, kot je Islamska država, so pa povezani s temeljnimi postulati, ki vse nemuslimane tretirajo kot sovražnike.
Peter Jančič je dogodek komentiral takole: “Dogodek je resno opozorilo tej državi, da se ukvarja z napačnimi dilemami in jih rešuje napačno. Pri nas se veliko ukvarjamo z dilemo svobode govora, tam pa smo videli, kaj je realen problem.” Jančič še meni, da je to pomembno svarilo, da obramba proti takšnim poskusom ni to, da pokleknemo, pač pa upor z zaostritvijo nadzora od zunaj – imamo obveščevalne organizacije, ki so stavkale, in to so resni problemi. Kot drugo bi morali po njegovem mnenju paziti, da se ne poruši sistem temeljnih pravic in svoboščin, ki ga rušimo sami, saj smo po njegovem mnenju po dolgih letih življenja v totalitarnem sistemu na to navajeni. Na vprašanje voditelja oddaje Objektiv Jureta Ferjana, če je še čas, da se Evropa vrne k temeljem, na katerih je bila postavljena, je dr. Mitja Štular odgovoril: “Upanje je vedno, a moramo realno razmišljati. Kakšni so ukrepi, da bi se vrnili nazaj na ustaljene tirnice? Moramo pogledati človeški vidik tega dogodka: ta je izrazito grozljiv.” Med drugim je spomnil, kako smo še pred nekaj leti po Evropi prosto potovali, zdaj pa to ni več možno.
Šarčeva vlada je kljub nasprotovanju slovenskega naroda podpisala marakeško deklaracijo
K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, 19. decembra pa bo z resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN. Zaradi zloglasnega marakeškega sporazuma so civilne in neodvisne politične iniciative že pozvale vlado, da javno prekliče nameravani odhod delegacije v Marakeš in podpis marakeške deklaracije. Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV pred tedni pripravila agencija Parsifal, večina vprašanih meni, da je marakeško deklaracijo potrebno zavrniti, ker bo škodovala državam, v katere prihajajo migranti. S to trditvijo se strinja kar 54,2 odstotka vprašanih. Zgolj 19,3 odstotka vprašanih meni, da je omenjeno deklaracijo potrebno podpreti, ker bo dodatno zaščitila pravice migrantov, medtem ko 26,4 odstotka vprašanih meni, da ne vedo dovolj in ne morejo presojati. “Še eno okoliščino je potrebno upoštevati: zaradi množičnih migracij je evropska ureditev na naših mejah že padla, sosednje države so proti nam že vzpostavile mejni nadzor. Nočejo ga odpraviti, ker ne verjamejo, da bi bili sposobni zaščiti meje pred tistimi, ki jih ne bi smeli prestopiti,” je na še en vidik opozoril Jančič in opozoril, da so prav te, naše države zavrnile marakeško deklaracijo, saj se niso bile pripravljene odreči suverenosti o odločanju na tem področju. Štular je pri obravnavi tega sporazuma pogrešal vsebinske argumente, glavni argument vladne koalicije je bil namreč po njegovih besedah ta, da dokument ni pravno zavezujoč. “Če nekaj ni zavezujoče, ne vem, zakaj si delajo stroške in to sploh podpisujejo?” se je še vprašal Štular.
Predsednik države Borut Pahor je organiziral posvet o svobodi govora in sovražnem govoru
Četrtkov posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerega so bili vabljeni predstavniki iz sveta politike, medijev, sodstva ter vladnih in nevladnih organizacij, ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, kje, če sploh, so meje svobode govora. Je pa po zaslugi uglednih pravnikov in sodnikov delno razkril hipokrizijo tistih, ki so s svojimi pritiski na kritično poročanje opozicijskih medijev in na financiranje le-teh s strani državnih podjetij tudi poskrbeli, da je predsednik Pahor začutil potrebo po tem, da na to temo pripravi okroglo mizo, na kateri bi si lahko tudi dva ideološko povsem nasprotna pola izmenjala mnenja. Pravzaprav edino prepričanje, v katerem so si bili v četrtek v predsedniški palači enotni prav vsi udeleženci posveta na temo svobode govora in t. i. “sovražnega govora”, je to, da je svoboda govora temeljna demokratična pravica, pa tudi, da je boj proti terorizmu v luči torkovih tragičnih dogodkov v Strasbourgu eden večjih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija morala soočiti v prihodnjih letih. Da bi radi kot oblast urejali medije, je po Jančičevem mnenju zaskrbljujoče; navedel je primer ZDA, kjer je po ustavi izrecno prepovedano sprejemati zakone, ki bi posegali v svobodo do zbiranja in izražanja. “Mislim, da imamo dvojne vatle, z eno garnituro se napada ene, z drugo pa druge,” je izpostavil Štular in pohvalil, da je predsednik uspel sestaviti pluralno sestavljeno omizje, hkrati pa opozoril, da je žalostno, da je to potrebno sploh pohvaliti.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v državni zbor, ki jih je tudi izpodbijal državni svet. Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovili so, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič poleg tega v svojem ločenem mnenju ugotavlja, da je stroka padla na izpitu skupaj s politiko, in opozarja, da je volilni sistem v Sloveniji z vidika vpliva volivcev in političnih strank eden najbolj omejujočih. Tudi ustavni sodnik Marko Šorli na podlagi konkretnih primerov nekaterih evropskih držav ugotavlja, da v Sloveniji stranka pravzaprav volivcu vsili kandidata. Jančič je glede ogromnih odstopanj pri volilnih okrajih povedal, da je bilo to znano dejstvo, ter da upa, da bodo v parlamentu to čimprej popravili. Opozoril je tudi na napačno razlago volilnega sistema, pri čemer volivec po njegovem mnenju nima odločilnega vpliva – ne odloča nihče, ne stranke ne volivci, po njegovih besedah gre za loterijo. “Ta del in ta trend iz preteklih let, tako kot financiranje osnovnega šolstva, o čemer je bilo odločeno že leta 2014, pa še vedno potekajo velike debate,” po Štularjevem mnenju predstavljajo razpad pravnega sistema, saj se takšnih norm konsistentno ne spoštuje. Glede volilnega sistema meni, da je v precejšnji meri soodgovoren za razmere, v kakršnih smo, pri čemer je zanj zlasti problematično promoviranje velikega števila majhnih strank, ki otežujejo delovanje in formiranje koalicij.
Za več, vabljeni k ogledu oddaje!
J. Ž.