V zadnjih dneh se je razvila velika razprava o financiranju nevladnih organizacij in to predvsem zaradi mojega predloga, da bi se del dohodnine, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, ostal v proračunu Republike Slovenije (tako kot je bilo od leta 2007 do 2018) oziroma, če se že deli med nevladne organizacije, potem naj se razdeli vsem enako. Ob tem je potrebno vedeti, da se za nevladne organizacije štejejo vsi klubi oziroma društva (športna, kulturna, gasilska, planinska in tako dalje).
V Uredbi o namenitvi dela dohodnine na naslednji povezavi so določena pravila, kdo in kako lahko nameni del dohodnine. Vlada enkrat letno objavi seznam upravičencev za namenitev dela dohodnine. Letos je vlada ta seznam objavila 8. oktobra 2020. Sklep o določitvi upravičencev za namenitev dela dohodnine za leto 2020 je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 140/20, je pa dostopen tudi na tej spletni strani. Na tem seznamu je 6.078 upravičencev, ki vključuje 843 nevladnih organizacij, 54 registriranih cerkev in drugih verskih skupnosti, 93 reprezentativnih sindikatov in 88 političnih strank.
Dohodninski davčni zavezanci za te namene lahko namenijo 0,5 odstotka svoje dohodnine. Približno polovica dohodninskih zavezancev del svoje dohodnine nameni upravičenim organizacijam, polovica pa ne. Če poenostavimo, to pomeni, da približno pet milijonov evrov prejme prej navedenih 6.078 upravičencev, preostalih približno pet milijonov evrov pa je do leta 2019 ostalo v proračunu. Od leta 2019 dalje pa teh pet milijonov prejmejo le določene (izbrane) nevladne organizacije. Moje mnenje je, da bi ta nerazporejeni del dohodnine moral ostati v proračunu, če pa se že komu deli, bi se moral razdeliti med vse, to je med vse vsakoletne upravičence do dela dohodnine in to v enakem deležu. Na ta način bi vsakemu od prej navedenih upravičencev pripadlo po 822,64 evrov.
Žal pa sem v teh dneh ugotovil, da tukaj res nekaj ni v redu. Zakonodajalec, to je Državni zbor Republike Slovenije in Center nevladnih organizacij Slovenije (cnvos) sta si v nasprotju. Namreč, Državni zbor RS je sprejel zakon o nevladnih organizacija, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 21/18.
V drugem odstavku 28. člena navedenega zakona je določeno:
Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:
- sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in
- druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.
S tem se ne strinjam, kar sem že izpostavil uvodoma, toda spoštujem zakonsko določbo in zato sem predlagal njeno črtanje. Tisto, kar me je pa presenetilo, je trditev Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je na svoji spletni strani, v rubriki novice – S podatki nad zavajajoče informacije, navedel:
“Mešanje jabolk in hrušk. Obstoj sklada ni v nasprotju z voljo davčnih zavezancev, ki se niso odločili za namenitev dohodnine oziroma so jo pustili v državnem proračunu. Sklad je namreč del proračuna; kot posebna namenska proračunska postavka. Zakon o nevladnih organizacijah je samo določil, da se vsako leto v proračunu določen denar namensko rezervira za razvoj NVO. Za izračun višine pa je izbral formulo, da je to razlika dohodninskih donacij. S skladom nihče ne posega v voljo davkoplačevalcev.
In samo zato gre: z Zakonom o nevladnih organizacijah je zakonodajalec kot državni organ zgolj odločil, da se tisto, kar so zavezanci pustili v proračunu – oziroma niso razporedili sami –, iz proračuna nameni za razvoj NVO. Če takšno razmišljanje privedemo do konca, državnih organov ne potrebujemo – naj odloči volja ljudi.”
Ob branju zakona in teksta odgovora Centra nevladnih organizacij Slovenije, ne vem več kaj velja:
- ali gre za nerazporejeno dohodnino, ki se direktno deli določenim nevladnim organizacijam, kot to določa zakon,
- ali pa se nerazporejena dohodnina uporabi le kot formula za določitev zneska izplačila iz proračuna in to je tisto kar trdim, da naj ta dohodnina konča v proračunu, tako kot so sedaj, nato pa naj se po drugi poti sredstva iz proračuna uporabijo za nevladne organizacije.
Ta drugi način je ravno tisto, kar zagovarjam sam in kolikor sedaj razumem to zagovarja tudi Center nevladnih organizacij Slovenije. Jaz o tem razmišljam, oni pa to že izvajajo. V bistvu ne gre za delitev nenamenjenega dela dohodnine, kot se govori v javnosti, temveč za delitev proračunskih sredstev, s čimer se strinjam in ves čas trdim, da tako mora biti. Nič nimam proti temu, da se v proračunu nevladnim organizacijam nameni dodatnih pet milijonov evrov, kot se očitno že dela, ne strinjam pa se, da se del dohodnine, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, deli med nevladne organizacije. Glede na pojasnilo Centra za nevladne organizacije Slovenije na njihovi spletni strani, da nevladne organizacije dodatna sredstva prejmejo iz proračuna, je drugi odstavek 28. člena zakona o nevladnih organizacijah postal nepotreben in ga je potrebno črtati.
Z mojim predlogom se v anketi, ki je objavljena na spletni strani strinja več kot 91 odstotkov tistih, ki so oddali svoj glas. Glede razburjanja nekaterih nevladnih organizacij, da bodo zaradi tega mojega predloga ostalih brez vseh sredstev za delovanje, pa sem resnično razočaran. Celo direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije, g. Goran Forbici, je v Odmevih na TV Slovenija, dne 21. decembra 2020 povedal, da teh pet milijonov evrov predstavlja okoli 0,5 odstotka vseh prihodkov nevladnih organizacij, oziroma njegova izjava, ki se je nanašala na bodočih 10 milijonov evrov, se je glasila:
“Zdaj ta drugi del še ni potrjen. Zagotovo je, da se umika ukinitev sklada. Če bi ostalo oboje (zvišanje na en odstotek), ja, to bi najbrž pomenilo deset milijonov več za slovenski nevladni sektor, kar sicer znaša okrog en procent naših skupnih prihodkov. Ampak vsaka pomoč in podpora dejavnostim, ki jih organizacije izvajajo, je dobrodošla.”
Na podlagi njegove izjave lahko zaključimo, da nevladnih sektor v Sloveniji že sedaj prejem eno milijardo denarnih sredstev. Kljub vsemu temu pa je nevladnih sektor zagnal vik in krik v zvezi z mojim predlogom, da se ukine sklad nevladnih organizacij in se nenamenjena dohodnina nakaže v proračun, kar po izjavi direktorja Centra nevladnih organizacij Slovenije že sedaj poteka in se nevladne organizacije s tem strinjajo. Kaj bi na to razdeljeno milijardo porekli mnogi samostojni podjetniki, ki komaj preživijo. Verjetno bi se tudi oni želeli prijavit za košček te milijarde. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da ta milijarda predstavlja približno deset odstotkov vseh davčnih prihodkov in če to davčno poenostavim, je še veliko rezerve za znižanje davkov.
Kot vidimo, ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij ne bo vplival na sredstva, ki jih nekatere oziroma določene oziroma izbrane nevladne organizacije dodatno pridobijo, saj jih pridobijo iz proračuna in to v okroglem znesku šest milijonov evrov. Če bi šlo za znesek nenamenjene dohodnine, potem ta znesek ne bil šest milijonov evrov, ampak na primer 5.235.345,22 evrov. Za leto 2019 je navedenih 6 milijonov evrov prejelo zgolj 35 nevladnih organizacij, s 103 zaposlenimi, kar pa nikakor niso vse nevladne organizacije, kot trdijo nevladne organizacije in nekateri mediji. Pri tej razdelitvi, posamezne nevladne organizacije prejmejo tudi po 300 tisoč evrov. Veliko bolje bi bilo, če bi ti zneski bili nižji in bi ta sredstva prejelo več nevladnih organizacij oziroma najbolj pošteno bi bilo, da bi se ta znesek, ki predstavlja smetano na že prejeto eno milijardo sredstev, razdelil vsem iz seznama upravičencev do donacij, katerim dohodninski davčni zavezanci lahko namenijo del dohodnine.
Prejemnike sredstev za leto 2019 si lahko ogledate na koncu članka na spletni strani. Zneski prejetih sredstev pa so:
Moje vprašanje je še enkrat: Zakaj le 35 in zakaj ne vse nevladne organizacije?
Ob tem pa me preseneča razburjanje nekaterih nevladnih organizacij, da ne bodo mogle preživeti brez teh dodatnih sredstev iz sklada za razvoj nevladnih organizacij (en odstotek od vseh sredstev za nevladne organizacije), v bistvu pa jih sploh ni med prejemniki teh sredstev.
Mag. Ivan Simič