fbpx

Mednarodni pravnik Pogačnik: Sprejemanje enega od totalitarizmov je zagotovo odstop od skupnih vrednot Evropske unije

Namesto da bi komunizem kot totalitarizem obsodili, se mu nekateri v Sloveniji še vedno klanjajo (Foto: FB)

V Evropi je skupna vrednota obsodba vseh totalitarizmov, te vrednote izhajajo že iz preambule Pogodbe o Evropski uniji in iz njenih prvih členov – podobno kot vladavina prava, pri čemer je prišlo ob nespoštovanju slednjega tudi do poskusov finančnih sankcij. “Sprejemanje enega od totalitarizmov oziroma nezavračanje le tega je zagotovo odstop od skupnih vrednot Evropske unije,” je poudaril tudi pravnik dr. Miha Pogačnik in dodal, da bi tu morala EU zbrati dovolj politične volje, da se opredeli do tega. Po njegovem mnenju bi bilo treba EU na to opozoriti. Po drugi strani pa je treba tudi paziti, da se ne osira lastne države in izvaža notranjih razprtij na evropski parket – kot to na primer počne Tanja Fajon.

“Dokler se te stvari v naši državi ne bodo uredile, bodo pač težave – ki jih tudi imamo,” je komentiral dr. Miha Pogačnik dejstvo, da  je Predlog deklaracije o podpori Resolucije Evropskega parlamenta v Sloveniji z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu v državnem zboru ponovno padel – 45 poslancev je glasovalo proti. To deklaracijo bi bilo seveda treba sprejeti, če se hočemo uvrstiti v krog držav, ki na te stvari gledajo širše – v zahodnem demokratičnem svetu so namreč ti standardi zelo jasni in je tudi komunizem obsojen kot totalitarizem – pri nas pa to ni, tudi iz nekaterih do neke mere razumljivih razlogov. A mi smo se sedaj približali in integrirali v nek zahodni demokratični svet in od njega niti ne odstopamo – razen v primeru takšnih političnih deviacij in mogoče določenih anomalij v sodstvu, ki pa tudi izhajajo iz teh istih deviacij.

Ne pozabimo namreč, da je bilo nekoč sodstvo sredstvo za pregon razrednega sovražnika in to se pri nas morda še ni povsem izkoreninilo. “Toliko časa, dokler ne bomo razčistili, kaj totalitarizem sploh vse zajema, bomo imeli problem,” je še enkrat ponovil Pogačnik in dodal, da se nam ravno iz tega razloga v mednarodni skupnosti čudijo, ker v tem smislu od evropske skupnosti pač odstopamo. Tudi nekdanji diplomat dr. Dimitrij Rupel je opozoril, da so stranke KUL utemeljene z dediščino socializma oziroma komunistične ureditve in zato ne morejo pritrditi obsodbi te dediščine. “Žal tudi v EU hodijo okrog tega kot mačka okrog vrele kaše,” je ob tem še izpostavil. “Kot smo videli, KUL totalitarizem podtika aktualni vladi. O tem sem že večkrat pisal, gre pa za temeljno stvar, ki jo lahko rešijo samo prihodnje volitve. Sam predpostavljam, da bodo leta 2022 večino dobile stranke desne sredine in nove sredinske koalicije. Takrat bo mogoče drugače,” je še napovedal Rupel in dodal, da vse jasneje postaja, zakaj se slovenska levica upira povezovanju s srednjeevropskimi državami: tam so namreč glede komunistične dediščine precej bolj odločni.

Evropski parlament je pri resoluciji upošteval Resolucijo 1481 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarističnega komunističnega režima (Vir: scnr.si)

Tudi po 30 letih v Sloveniji obsodba totalitarizmov ni nekaj samoumevnega
Podcenjevanje totalitarizma leta 1990 se hudo maščuje, meni zgodovinar dr. Stane Granda, ki je opozoril, da odločilni faktorji spregledujejo, da njegovi pristaši ne zamudijo prilike, da ne obračunavajo z Muzejem slovenske osamosvojitve v nastajanju. Gre samo drugo obliko divjanja podpornikov totalitarizma, je prepričan -a meni, da ne glede na vse, zlasti resnost položaja, še ni vse zamujeno. “Knjiga Jožeta Možine je zelo načela njihovo samozavest. Več pozornosti bi morali namenjati Barbarinemu rovu, Hrastniškemu hribu, Kočevskemu rogu, Teharjem…. V vseh slovenskih šolah bi morali vsaj uro na letu nameniti temu vprašanju. Pristajanje na govorjenje o stalinizmu namesto o komunizmu kot eni oblik treh totalitarizmov je eden najbolj gnilih kompromisov,” je izpostavil Granda in dodal, da se bodo stvari  začele spreminjati šele, ko bo demokratična Slovenija uvidela, da si s takim spravljaštvom koplje grob. Ob tem je opozoril na sredine in petkove demonstracije ter na to, da je ravnanju sodstva in tožilstva vse bližje tudi policija, ki postaja najšibkejši člen slovenske demokracije. “Preko nje so slovenski pristaši totalitarizma totalno navrtali sedanjo vlado. Minister uživa premajhno podporo celotne vlade,” je še povedal.

Potrebujemo družbene spremembe in poglobljen obračun s totalitarizmom. Ta je hujši kot vse klimatske spremembe!
Granda je prepričan, da so tudi evropske razmere tragične: ena največjih in prvih žrtev totalitarizma, Poljska, je sistematično na udaru levičarjev. Poročevalci, tudi slovenska RTVS, celo bolj obsoja Poljsko, ker ne sprejme migrantov, kot pa Belorusijo, ki jih tja dovaža. Slovenija se lahko zgolj svoji majhnosti in relativni nepomembnosti zahvali, da ni bolj na udaru. Kako je bila izigrana 30. obletnica slovenske države, ki so jo hoteli izrabiti za rehabilitacijo totalitarizma. Dejstvu, da je bil zrušen totalitarni sistem, seveda ni bilo namenjeno skoraj nobene pozornosti. Glede na evropske razmere in slovenske posebej drugačnega odmeva tudi ni bilo pričakovati. Letošnja spominska slovesnost v ljubljanski stolnici je bila sramotno slabo obiskana. To nedvoumno kaže, da tudi v Sloveniji ob njeni tridesetletnici obsodba totalitarizmov ni nekaj samoumevnega.

Sara Bertoncelj