fbpx

Microsoftova raziskava: Slovenija je po stopnji digitalizacije nad povprečjem

Foto: Pixabay

Ukrepi za digitalizacijo, ki jih je lani potrdila vlada, že kažejo njihovo učinkovitost. Rezultati so že vidni, saj je Slovenija prvič nad povprečjem po evropskem indeksu digitalizacije. Po meritvah indeksa Digital Futures tehnološkega velikana Microsofta, ki ocenjujejo raven digitalizacije v 16 evropskih državah, se je Slovenija znašla na sedmem mestu in nekoliko nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope. Za pospešitev svoje digitalne poti bi morala Slovenija pospešiti digitalizacijo javnih storitev, okrepiti digitalni sektor in infrastrukturo, spodbujati fleksibilnejše oblike dela ter povečati število IKT strokovnjakov.

Indeks izvaja meritve s podatki o trenutni ravni digitalizacije v posameznih državah in področjih, kjer so te najbolj uspešne. Podatki pokažejo področja, ki jim bo treba v prihodnosti nameniti več pozornosti za pospešitev digitalne preobrazbe, poroča STA. Vlada je že veliko postorila na področju digitalizacije, ker pa so bili cilji še ambicioznejši, je strateški svet za digitalizacijo nedavno pripravil še novih 25 ukrepov, ki bodo še dodatno izboljšali raven digitalizacije v Sloveniji, kot to svetuje Microsoft.

Slovenija na sedmem mestu od 16 evropskih držav
Digitalizacija po indeksu Digital Futures je bila merjena v petih kategorijah digitalnega razvoja, in sicer: digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura, digitalni sektor in človeški kapital. Slovenija se je po meritvah Microsoftovega indeksa znašla na sedmem mestu za Finsko, Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Estonijo in Malto. Sloveniji sledijo Portugalska, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Hrvaška, Srbija, Rusija in na zadnjem mestu Grčija.

Slovenija nad povprečjem Srednje in Vzhodne Evrope
V Microsoftu so izračunali povprečje točk za države iz regije Srednja in Vzhodna Evropa, kamor uvrščajo Slovenijo, ki je bila z rezultatom 107 za sedem točk nad tem povprečjem, v katerega spada tudi sicer sredozemska Malta. Malta je dosegla rezultat 114, Estonija pa 139. Nad povprečjem je bila s 102 točkama še Češka, Madžarska pa je dosegla povprečje. Za primerjavo, prva trojica na lestvici od povprečja Srednje in Vzhodne Evrope odstopa za približno 60 točk, Finska kot prva za 62. Rezultat južne slovenske sosede Hrvaške je 91, Srbije 85 točk, Grčija kot zadnja pa je dosegla 83 točk.

Foto: sta

Vlada je na področju digitalizacije storila že ogromno
Slovenija se lahko na nekaterih področjih primerja tudi z digitalno najbolj razvitimi evropskimi državami. Tako beleži dobre rezultate pri digitalizaciji izobraževanja, človeških virih, vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj ter digitalni konkurenčnosti podjetij. Strateški svet za digitalizacijo je v prvi paket že vključil 40 ukrepov, pri katerih je posebno pozornost namenil digitalni vključenosti, ustvarjanju prijaznejšega okolja za IT-podjetja in strokovnjake ter krepitvi kibernetske varnosti. Doslej je bilo uresničenih 13 ukrepov, do konca mandata pa jih je nameravala uresničiti še osem, je pred kratkim za medije povedal minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Veliko storitev že digitaliziranih
Med uresničenimi ukrepi je informativni izračun družinskih prejemkov, virtualno okence upravnih enot, prvo skupno e-javno naročilo na področju zdravja ter mobilno aplikacijo e-zdravje. Do konca mandata je napovedal uvedbo e-identitete državljanov, davčni trajnik, možnost videoidentifikacije za odprtje bančnih in kripto računov ter še nekatere ukrepe. V naslednjih mesecih naj bi vzpostavili tudi mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco ter v Silicijevi dolini odprli razvojno-gospodarsko predstavništvo.

Vlada je zastavila jasne cilje že pred oceno indeksa
Indeks je odkril potrebo po hitrejšem ukrepanju na nekaterih ključnih razvojnih področjih. Za hitrejši digitalni razvoj mora tako država v sodelovanju z drugimi deležniki pospešiti digitalizacijo javnih storitev, okrepiti digitalni sektor in infrastrukturo, spodbujati prilagodljivejše oblike dela in z ukrepi za večjo privlačnost tehnoloških poklicev povečati število IKT-strokovnjakov, zlasti žensk, poudarjajo v Microsoftu. Vsa priporočila Microsofta so skladna z namenom in ciljem vlade, ki je pred kratkim dejala, da stremi k temu, da se Slovenija do konca tega desetletja prebije med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi, zato je strateški svet nedavno tudi pripravil novih 25 ukrepov, ki so več kot dobro zastavljeni očitno “korak pred časom”.

Tanja Brkić