Mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan: Epidemiologom bi uvedba aplikacije omogočila bistveni lažji nadzor nad epidemijo

Imunolog dr. Alojz Ihan (Foto: STA)

Dr. Alojz Ihan je ob prvem valu epidemije napovedal, da bomo imeli v Sloveniji okrog 15000 okuženih. Njegova napoved se je izkazala za pravilno, zato nas je zanimalo, kaj si misli o uvedbi mobilne aplikacije nadzora okuženih in o t.i. drugem valu epidemije in kako jo je najlažje nadzorovati. Vlada RS je predlagala, da bi si vsak državljan namestil prostovoljno korono aplikacijo, ki bi beležila, ali se posameznik nahaja v bližini okuženega.

“Aplikacije za sledenje okužb so tehnološka pomagala, ki omogočijo epidemiologom kontrolo epidemije tudi v razmerah, ki jih zaradi velikega pojavljanja okužb in omejenega števila epidemiologov ne bi mogli več obvladovati. Takoj, ko ni mogoče več ciljano obvladovati žarišča okužb, je potrebno začeti s splošnimi, pavšalnimi omejevalnimi ukrepi, ki prizadenejo veliko več ljudi in dejavnosti kot ciljani ukrepi na podlagi epidemioloških podatkov. Zato je pomembno, da ne pridemo v stanje, ko epidemiologija odpove in moramo pavšalno omejevati vse ljudi in dejavnosti.. Ker epidemiologov ne moramo čez noč “narediti”, jim je potrebno dati tehnološka pomagala, da bodo zmogli svoj posel v razmerah epidemije. Če ga ne bodo, bodo naše človeške pravice v resnici trpele, saj bodo mnogi zaradi pavšalnih omejitvenih ukrepov omejeni pri gibanju, delu in ostalih vidikih življenja,” nam je zaupal imunolog, mikrobiolog ter profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Alojz Ihan.

Slovenski mikrobiolog pove, da se je Evropa in Slovenija po vzoru Kitajske odločila za strategijo izogibanja virusom. To je povsem nekaj novega v zgodovini. Izpostavlja, da so najbolj uspešni modeli izogibanja virusov na Kitajskem, Singapurju, Tajvanu, Novi Zelandiji, Južni Koreji ali v Hong Kongu. “Njihovi modeli temeljijo na maski in epidemiološkem sledenju. Žal sta obe stvari za našo kulturo povsem novi. Maska je za azijo nekaj normalnega zaradi onesnaževanja, goste poselitve in sezonske gripe.. To je pri njih nekaj normalnega,” nam zaupa profesor na ljubljanski medicinski fakulteti.

Azijski modeli mobilne aplikacije za nadzor epidemije so uspešni, ker so bistveno bolj restriktivni od evropskih aplikacij
Alojz Ihan opozarja, da v evropskem civilizacijskem prostoru preventivi z nošenjem mask nismo naklonjeni. V Aziji, kjer poznajo kulturo mask, je bila kultura nošenja mask vzpostavljena in v navadi že pred tem koronskim virusom zaradi onesnaženja in prejšnjih izkušenj z gripo in sarsom. Tudi ljudje so tam gosto naseljeni, zato je bilo nošenje mask v navadi in nujno že pred to krizo.

Tam, kjer imajo kulturo nošenja mask, je neprimerno lažje kontrolirati epidemijo, kot tam, kjer te kulture nimamo. To številke jasno kažejo. V veliki meri je to zaradi filtracije kapljic, ki prenašajo viruse, v precejšnji meri pa je to tudi psihosocialni znak, da se vsi zavedamo nevarnosti okužbe in da pazimo. Tam, kjer nosijo maske, so bolj pozorni tudi na vse druge protivirusne ukrepe, saj je maska fizični in vsem viden znak, da se vsi zavedamo možnosti okužbe.

Gre torej tudi za simboliko oziroma obredno vlogo, ko se prestavimo iz stanja brezskrbnosti v stanje pozornosti. Verjamem pa, da se bomo v naši oziroma evropski kulturi težko navadili, da bomo maske tako normalno sprejeli kot recimo v Aziji, čeprav je to kar se tiče epidemij izvrstno.

Ljubljana, Pediatricna klinika. Odvzem brisa za test na koronavirus na vhodu za urgentno obravnavo bolnikov. (Foto: STA)

Toda oni imajo drugačne kulturne korenine in jim to ne predstavlja tako velikega bremena kot nam, ki smo bolj nagnjeni k izražanjem čustev z obraznimi potezami – v Aziji pa bolj z očmi, zato jih maska, ki zakriva mimiko, tako ne moti. Mi pa si težko predstavljamo, da bi brez obrazne mimike komunicirali z ljudmi, zato smo nesrečni, ko moramo nositi maske.

“Druga komponenta, ki v Aziji izjemno deluje proti epidemiji, , je sledenje preko aplikacij. Razlog za sledenje je, da je pač ta virus kužen, preden nastopijo klinični znaki. Namen sledenja je pravzaprav opozoriti ljudi, da so bili v stiku s kužnim človekom in bodo zato morda v nekaj dneh tudi oni postali kužni in prenesli bolezen na svojce, sodelavce, če ne bodo začeli s preventivnim obnašanjem,” nam zaupa Ihan.

Azijske aplikacije so izjemno informativna epidemiološka orodja in zato tudi zanesljivo in preizkušeno učinkujejo. Sledenje je centralno vodeno, kar pomeni, da je mogoče rekonstruirati gibanje in stike kateregakoli človeka. V praksi to pomeni, da tisti hip, ko je nekdo oz. se prepozna okužen lahko epidemiolog preko računalnika najde celo zgodovino stikov, z imeni, lokacijami.

“Če ne bi bili kužni pred znaki bolezni, aplikacije ne bi imele smisla, pri covid-19 pa ga imajo. Smisel aplikacije je, da človek prej odreagira preden dobi znake, da lahko okuži druge. Za azijske aplikacije vemo, da so učinkovite, medtem ko za evropske, ki imajo številne omejitve zaradi varovanja informacij, pravzaprav težko rečemo, koliko bodo učinkovite.,” je jasen mikrobiolog dr. Alojzij Ihan.

V Evropi je stvar drugačna, ker nimamo toliko izkušenj, saj se nismo soočili z epidemijo SARS-a in tudi gripa zaradi redkejše poselitve pri nas ni tako velik problem. “Aplikacije, ki se zdijo za nas kulturno sprejemljive, so se seveda bistveno manj učinkovite. Te naše aplikacije vzpostavljajo prostovoljnost in izrecno ne dovolijo centralnega nadzora, niti pridobivanja lokacijskih podatkov. Zato je vprašanje, kako močno epidemiološko orodje bomo z njimi pravzaprav dobili, vsekakor pa učinkovitost naših aplikacij ne bo primerljiva z učinkovitostjo tistih, ki jih prakticirajo v Aziji.”

V nadaljevanju nam zaupa, da bi bila aplikacija koristna, če bi jo uporabljal dobršen del prebivalstva. Aplikacija bi sporočila, da ima posameznik verjetno možnost, da je bil okužen, še preden dobi klinične znake. Alojz Ihan je bil eden izmed zdravstvenih strokovnjakov, ki je podal najbolj točne informacije o okuženih v prvem valu epidemije. Glede aplikacije je tudi sam rahlo skeptičen, saj po njegovem mnenju nekih “trdnih dokazov o njeni učinkovitosti v evropskem okolju še ni.

Ljubljana, Trg republike. Peti petkov Protest z balkonov na kolesa. (Foto: STA)

Epidemiologom bi uvedba aplikacije omogočala bistveni lažji nadzor poteka epidemije
Odličen poznavalec virusa covid-19 zagotavlja, da nimamo sedaj nobenega ukrepa, ki bi nadziral stanje okužb s tem zahrbtnim virusom. Sam si ne želi ponovnega zaprtja gospodarstva. Ukrepi se izvajajo zato, da prispevajo k učinkovitosti. Žal se je slovensko prebivalstvo preveč sprostilo po uradnem koncu karantene. Ljudje ne upoštevajo navodil strokovnjakov in vladnih ukrepov, da bi imeli dnevno 10 okužb ali manj ” in bi ostali odprti kot sedaj. Ne bi rabili nobene aplikacije in tudi družbe ne bi rabili zapirat. Ampak vemo, ko jih bomo imeli 50 na dan, bomo rabili praktično zapirat vse.”

Aplikacija se mu zdi smiselna in nujna, če bi imeli 30 ali več okužb na dan. Zato takšen sistem v azijskih državah deluje. V Sloveniji temelji aplikacija na prostovoljnosti, zato bi jo bilo potrebno dobro komunikativno pripraviti. Ihan dodaja, da bi bilo aplikacijo potrebno javnosti predstaviti na zanimiv način.

Slovenskim državljanom je potrebno predstaviti, “do katere mere lahko aplikacija prepreči zapiranje družbe. Vedno imamo neko število okuženih, ko lahko zdržimo samo z epidemiologi pa brez zapor pavšalnih dejavnost. Potem pa imamo večje stopnje okužb, nekje nad 30 dnevno,  pri katerih pa moramo epidemiologom pomagati vsi državljani s pomočjo podatkov v aplikaciji, sicer tvegamo ne selektivno omejevanje gibanja in zapiranje dejavnosti, česar si ne želimo in mnogo bolj posega v naše pravice, kot katerakoli aplikacija..”

Poslanka radikalne Levice Nataša Sukič. (Foto: STA)

Alojzij Ihan se je na besede poslanke Sukičeve o izobraževanju epidemiološkega kadra odzval, da jih ne moreš ustvariti v enem dnevu

Poslanka Levice Nataša Sukič je v eni izmed razprav v Državnem zboru dejala, da namesto aplikacije bi morali vložiti več v izobraževanje in krepitev kadra na področju epidemiologije. ” Ne moremo pa epidemiologe narediti v treh mesecih. Aplikacija je zanje kot satelitska navigacija za pomorce – kdo danes pravi, da bi morali pomorci še vedno pluti tako, da opazujejo svetilnike in rišejo svoje poti v pomorske zemljevide? “ nam je svoje pomisleke o ideji poslanke Levice zaupal zdravstveni strokovnjak. Opozarja, da si more majhna skupina slovenskih epidemiologov pomagati z vsemi sredstvi, ki so na voljo.

Epidemiologov ne moreš ustvariti v kratkem času. Aplikacija  bi epidemiologom pomagala, da bi veliko dela namesto njih naredila sodobna moderna tehnologija. V primeru povečanja števila na 50 okužb dnevno, imamo na izbiro tehnologijo vključno z aplikacijo, ali pa ponovno zaporo družbe – kaj od tega huje prizadene človekove pravice? V primeru vzpostavitve aplikacije, nam v primeru povečanja števila okužb ne bi bilo potrebno pavšalno zapirati dejavnosti. Zato opozarja na primer, če bi se neka skupina ljudi okužila na eni izmed prireditev, bi morali to dejavnost zapreti.

Zdravstvenega strokovnjaka skrbi, ali si bo aplikacijo naložilo zadostno število slovenskih državljanov

Na vprašanje, ali bi si bil sam pripravljen potegniti aplikacijo, odgovori dr. Ihan pritrdilno. A opozarja na težavo, da bi bilo potrebno narediti konsenz, da bi večina ljudi to naredila. Sam ne daje toliko poudarka zakonski uveljavitvi, saj je veliko bolj pomembno prepričati ljudi. Pogreša več razprave v javnosti in je razočaran, da je v resnici sploh ni bilo. ” Potrebujemo predstavitve aplikacije in razprave, da bi se ljudje začeli zanimati, kako to dela. Če bi ljudje videli, bi si marsikdo že iz radovednosti aplikacijo naložil, in potem se dobre aplikacije širijo od človeka do človeka – če so res dobre,” podaja svoje mnenje imunolog dr. Alojzij Ihan.

Dragonja, mejni prehod. Skupna mejna kontrola na mejnem prehodu Dragonja.Vrsta vozil na prehodu meje s Hrvaško. (Foto: STA)

Ne strinja se s tem, da bi moral tisti, ki je okužen obvezno imeti aplikacijo. Po njegovem mnenju ni dobro mešati funkcije sledenja okuženih, nekakšne elektronske zapestnice torej, in aplikacije za opozarjanje. Okuženi, ko to izve, se mora ravnati po zakonu o nalezljivih boleznih, v katerem so jasno zapisane kršitve, če jih posameznik ne upošteva. “Če se ne drži obvez, je kaznovan..”

Zato opozarja tako Vlado kot državni zbor, da morajo paziti, da bo aplikacija čim širše sprejeta. Nujno je, da se široko predstavi delovanje aplikacije, in zakonski okvirji o tem, zakaj je aplikacija sprejemljiva. Opozarja, da bi si moralo aplikacijo naložiti vsaj 60 odstotkov slovenskega prebivalstva, da bi bila zadeva koristna.

Ne glede na njegove osebne pomisleke glede učinkovitosti evropske aplikacije opozarja, da je vsaka pomoč, ki bi se nudila epidemiologom koristna. Tudi, če bo kdo svoj mobilni telefon puščal doma, ali ga obesil na vratnico svojega psa, to ne spremeni dejstva, da bodo podatki večine ljudi resnični in dobrodošli. Epidemiologija ni pravo, ki želi pikolovsko izdelati popoln sistem pravil, ali pa vse skupaj nima smisla. Pri epidemionogiji gre za realen učinek, tudi če ni stoodstoten, in vsako zmanjševanje okužb je dobro,. In boljše je imeti tri odstotke neuspeha, kot sto odstotkov neuspeha. zaključi svojo razpravo o uporabnosti in smiselnosti aplikacije mikrobiolog dr. Ihan.

Mejni prehod Orasje na hrvasko-bosanski meji. Eden izmed vzrokov za porast okužb je odprtje meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo.

V naslednjih desetih dneh bo vidno, ali imamo v Sloveniji uradno drugi val epidemije koronavirusa

Alojzija Ihana skrbi, kako se bo v sledečih desetih dneh gibalo število dnevno okuženih. Pove, da se na mejah izdaja 300 do 400 karantenskih odločb na dan, ki se niso izdajale prej. To pomeni, da smo že vsaj deset dni prej to količino ljudi spuščali prosto skozi mejo. Bili so tudi prazniki, tako da bi lahko bilo potencialno število okuženih še večje. “Dejstvo je, da bomo v sledečem tednu dni oziroma v desetih dneh videli, koliko je je te bosanske in srbske epidemije,” opozarja Ihan.

Sam misli, da nošenje maske in distanca v tem trenutku nista več dovolj in bi bilo zadeve poostriti. Zdaj bomo morali biti pridni in upoštevati ukrepe, kateri so v veljavi. “Videlo se bo, ali se bo padlo pod 20 okužb na dan, to je kritična meja. V desetih dneh bo tale učinek strožjih nadzorov na mejah pokazal.”

Luka Perš