“Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna elementa javnega zdravstva,” menijo v javnem pozivu ugledni zdravniki. Slovensko zdravstvo je trenutno neučinkovito saj je gojišče korupcije in manipulacij skozi javna naročila. Bolniki pa zaradi omenjenega trpijo že 30 let, saj imajo omejeno pravico do pravočasnega in učinkovitega zdravljenja. Zdravniki so pozvali k ureditvi stanja po zgledu zahodnoevropskih držav, ki ureja javno zdravstvo tako, da državljan ob bolezni dobi pravočasno obravnavo. Po mnenju strokovnjakov je zasebno zdravstvo veliko bolj učinkovito, saj zagotavlja bolj kvalitetne storitve in nižje cene. Z dodatnim financiranjem zasebnikov bi tako lahko država prenovila sistem javnega zdravstva, saj bi lahko po eni strani plačala cenejše storitve zasebnikom in skrajšala čakalne vrste tam, kjer je to najbolj problematično. Problematike se je lotil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki pravi, da bodo skozi proračunska sredstva zmanjšali čakalne vrste, na razpise pa se bodo lahko prijavili tudi zasebniki.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je pojasnil, da bodo iz proračunskih sredstev v letošnjem letu namenili 14 milijonov evrov, v naslednjem letu pa 28 milijonov evrov s katerimi želijo zmanjšati čakalne dobe pacientov. Za sredstva, ki so zagotovljena za skrajševanje čakalnih dob v okviru petega protikoronskega paketa, se bodo lahko potegovali tudi zasebniki, ki trenutno niso vključeni v javni zdravstveni sistem. Iz proračuna bodo tako financirali storitve, za katere so čakalne dobe najdaljše, točne informacije pa še bodo podali.
Na Gantarja se je tako že zlil val očitkov, da bo to korak k privatizaciji zdravstva, a po njegovem mnenju smo ravno sedaj priča privatnemu zdravstvu, saj plačujemo storitve, kljub temu da plačujemo zdravstveno zavarovanje. “Največja privatizacija v tem smislu poteka že zdaj, ko ljudje plačujemo veliko denarja, da pridemo do zdravnika. Po novem pa bodo pri tistem zdravniku, tudi zasebniku, ki mu danes plačajo, če bo vključen v ta program, imeli brezplačen pregled, enako kot v javnem sistemu,” je obrazložil Gantar. Omenjen ukrep pa bo sicer časovno omejen, kar ne vzpostavlja trajne rešitve v slovenskem zdravstvu.
Afer v zdravstvu ogromno, krivcev pa ni
Omenjeni ukrepi so tako najbolj trn v peti tistim, ki so vključeni v trenutni sistem in se lahko z njim tudi okoriščajo. Zdravstvo je eden tistih področij, ki je neprestana jama za črpanje denarja globoke države. Javna naročila so tako predmet številnih možnosti okoriščanja na račun bolnikov. Preskakovanje čakalnih vrst, sporno kadrovanje, sumi korupcije in zlorabe pri nakupu in prodaji žilnih opornic in kolčnih protez, s čimer se je ukvarjala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, kolaps otroške srčne kirurgije, spomnimo pa se tudi primera nakupa operacijskih miz v kliničnem centru.
Z nekaj besedami si lepo pojasnil bistvo na videz kompleksnega "problema".
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) September 29, 2020
V preteklosti smo lahko sledili mnogim preiskavam, v katerih smo bili tudi priča korupciji, ko se je vpletenim očitalo, da so za nabavo pri določenem dobavitelju prejemali podkupnino. Globoka država je v tem segmentu zelo dobro organizirana, saj ne glede na to, da je največje gojišče korupcije, pravnomočnih obsodb enostavno ni.
Javno pomeni dostopnost vsem. Državno pa poudarja centralno plansko vodenje. Delovanje slovenskega zdravstva je lepo opisal tudi dr. Janez Šušteršič:https://t.co/C9kQr0XRAz
— Simon Podnar ♻️ (@PodnarSimon) September 28, 2020
Nasprotno pa v zasebnem zdravstvu konkurenca narekuje drugačne pogoje, pri katerem mora biti kvaliteta storitev boljša in po nižjih cenah. “Zasebno zdravstvo kot konkurent javnemu je lahko samo prednost in spodbuja reforme. Konkurenca povečuje kvaliteto storitve, znižuje cene in omogoča racionalizacijo nepotrebnih stroškov, ki jih zbira javno zdravstvo že leta in leta,” je povedal profesor Nikica Gabrić na konferenci Zdravstveni razvojni turizem v Portorožu. Da zdravstvo potrebuje reformo meni tudi bivši finančni minister Janez Šušteršič. “Zdravstvo mora zaživeti na povsem drugačen način, brez ogromne birokratizacije in brez nepotrebnih ogromnih stroškov. Do takrat pa nekako funkcionira samo zato, ker mnogi v njem delajo pošteno, strokovno in več, kot bi jim bilo treba,” je v enem izmed intervjujev obrazložil in s tem tudi izpostavil preobremenjenost določenih zdravstvenih delavcev.
Sara Kovač