“Skrb za starejše prednostna naloga tega mandata in ključna tema tega ministrstva,” je na predstavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi dejal minister za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Da skušajo pomagati starejši populaciji, saj si to zasluži, pa je dejal minister za zdravje Tomaž Gantar.
Tiskovne konference Ministrstva za zdravje se je je udeležil zdravstveni minister Tomaž Gantar ter minister za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Na njej je bil predstavljen predlog zakona, ki se nanaša na dolgotrajno oskrbo in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Na dogodku pa sta bili prisotni tudi državna sekretarka z ministrstva za zdravje Tina Bregant in v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus.
Zdravstveni minister Gantar je ob tem poudaril, da idealnega zakona ni ter poudaril, da se je ekipa trudila na vse načine, da bi bil bil zakon čim bližje temu, kar ljudje dejansko potrebujejo, še zlasti pa bi izboljšal dostopnost do storitev. Poudaril je, da skušajo pomagati starejši populaciji, saj si naša starejša populacija to zasluži. Gantar je poudaril še, da so pri predlogu zakona sodelovali predvsem z ministrstvom, ki ga vodi minister Cigler Kralj. Predlog zakona je sicer v skladu s koalicijsko pogodbo. Po njegovem je velik dosežek to, da sta obe ministrstvi uskladili že omenjeni predlog zakona in sta sedaj oba predstavnika na novinarski konferenci. Zdravstveni minister je še izrazil prepričanje, da so v času usklajevanja uspeli priti do skupnih rešitev izzivov, ki so jih obravnavali. Predlog zakona povezuje področje zdravstva in socialnega varstva, poroča STA. Slovenija je država z nadpovprečno visokim številom ostarelih in bolnih. Po eni strani obstaja manjko na področju zagotavljanja storitev starejšim, da bi čim dlje časa prebivali na svojem domu, potrebno pa jim je ponuditi tudi možnost, da se odločajo za institucionalno varstvo. Pred njimi je še kar nekaj usklajevanja in obravnavanje vseh predlogov, vendar pa Gantar verjame, da bodo zakon sprejeli, saj gre za nujnost.
Skrb za starejše je prednostna naloga tega mandata
Cigler Kralj pa je ob tem povedal, da je “skrb za starejše prednostna naloga tega mandata in ključna tema tega ministrstva.” Kralj je ob tem izrazil prepričanje, da sta ministrstvi dobro sodelovali že pri reševanju problematike Covid-19 v domovih za starejše, sedaj pa so skupaj uspeli sprejeti tudi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki gre pred sprejetjem najprej v javno obravnavo. Po Kraljevih besedah so se na ravni vlade in v obeh ministrstvih odločili, da naredijo premik na področju dolgotrajne oskrbe starejših. Zakon o dolgotrajni oskrbi bodo na strateški ravni, vse aktivnosti in ukrepe, ki jih izvajajo, povezali v celovit sistem, da bodo storitve za oskrbo starejših dostopne, prijazne, in da bodo zagotavljale dostojanstvo človeka ter da bodo tudi finančno dosegljive. Cigler Kralj je ob tem izpostavil področja, ki so bila pomembna za področje sociale ob čemer je poudaril, da vsi predlogi zagotovo še niso dodelani in bodo z veseljem sprejeli vse pripombe. Vso stvar bodo najprej prediskutirali znotraj koalicije, nato bo sledilo medresorsko usklajevanje, zatem pa gre stvar v sprejem. “Tako da, to je šele začetek.” Izpostavil je tri ključne stvari s svojega področja. Prvo je, da naj bi zakon omogočil ljudem, da čim dlje časa ostanejo doma, kar je tudi zahteva sodobnih smernic oskrbe starejših in tudi številnih organizacij, ki se ukvarjajo z oskrbo starejših oziroma skrbijo za starejše v Sloveniji.
“Želimo, da se ljudje v domovih počutijo, da so tam doma”
Druga pomembna točka po njegovem pa je, da če ljudje ne morejo ostati doma, je pomembno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje v instituciji v skladu z njihovimi potrebami in željami. Predlog zakona tako razlikuje tri vrste domov glede na stopnjo, ki jo posameznik potrebuje. Večina domov sicer ostaja v domeni ministrstva za socialo. “Želimo, da se ljudje v domovih počutijo, da so tam doma.” Tretja ključna točka pa se nanaša na potrebo po trajni negi v določenih primerih in več zdravstvene oskrbe, torej da dobijo možnost, da so oskrbovani, tudi z vidika sociale v negovalnih domovih, kjer je bistven poudarek na zdravstveni negi. Ob tem je še poudaril, da mora ta zakon zagotoviti kakovostne in različne storitve, predvsem pa da omogočati možnost izbire, in da se naredi vse omenjene stvari finančno dosegljive.
Že omenjeni predlog zakona, ki se nanaša na dolgotrajno oskrbo sicer predvideva “100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, so povedali na novinarski konferenci pristojnih ministrstev.” V skladu s pojasnitvami predstavnikov ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, obravnavani predlog zakona “omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe.” Kot že rečeno bo posameznik lahko koristil različne storitve tako doma kot tudi v ustrezni instituciji.
“Želimo omogočiti da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov”
Za zagotavljanje pravic navedenih v predlogu zakona pa bo iz že obstoječih javnih virov prenešenih 305,22 milijona evrov, obenem pa bo potrebno zbrati še 335,85 milijona evrov. S slednjimi, dodatno zbranimi sredstvi pa se skuša omogočiti “da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov.” V skladu s predlogom zakona je omogočeno, da uporabniki prejmejo storitve, ki so zanje potrebne, in sicer ne glede na to kakšen je njihov socialno-ekonomski status, pa tudi njihove družine in lokalne skupnosti naj ne bi bile obremenjene. “Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.” To je na konferenci pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus.
Kot je navedla, bi se nekdo, ki ima minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo mesečno prispeval enajst evrov, enako pa tudi njegov delodajalec, nekdo, ki ima povprečno plačo pa 21 evrov, za osebe v pokoju pa bi bil zagotovljen prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi znašal sedem evrov. Z dopolnilnim prostovoljnim zavarovanjem pa bi se lahko posameznika upravičilo še do storitev, ki jih osnovni paket ne vključuje in se nanašajo na dolgotrajno oskrbo. Tu se omenja na primer namestitvene storitve. Cigler Kralj je sicer navedel tudi tri tipe domov v katerih starejši lahko bivajo, če njihovo bivanje doma ni mogoče: bivalni, oskrbni in negovalni. Večina domov naj bi ostala v domeni ministrstva za socialo, s tem pa se ohranja socialni vidik bivanja ostarelih v domovih za starejše. Gantar pa je na tiskovni konferenci še izpostavil, da so dolgo časa pripravljali besedilo zakona, a se je izplačalo, saj so našli veliko odgovorov na družbena vprašanja, ki so še posebej pereča, in ki se nanašajo na ostarelo prebivalstvo. Javna razprava, ki se nanaša na predlagani zakon pa naj bi predvidoma trajala kar 45 dni, če pa bo pripomb več pa bi jo lahko tudi podaljšali.
Že junija pa je minister Gantar na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju napovedal, da bodo do konca tega ali začetka naslednjega meseca pripravili osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v koaliciji in ga dali v javno razpravo. Po ugotovitvah imamo tako v Sloveniji največji delež starostnikov v domovih za ostarele, a smo v zadnjih letih preveč zanemarjali področje dolgotrajne oskrbe na domu. Vsi udeleženci posveta dajejo zakonu velik pomen, kot ključen izziv pa so izpostavili financiranje.
Domen Mezeg