“Dve muhi na en mah. Dva muzeja bodo združili v enega in s tem predčasno končali mandata politično nastavljenih direktorjev”, so privoščljivo zapisali pri Mladini in tako potrdili motiv za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve.
Brezobzirno uničevanje, ki ga izvaja Gibanje Svoboda, ne pozna meja. Potem ko so zamenjali vodilne in nadzornike v institucijah in podjetjih, strokovnjake v ustanovah, pometli s težko pričakovanimi in dobro pripravljenimi zakoni, so se spravili, kar težko je verjeti, na Muzej slovenske osamosvojitve.
Pri Mladini ugotavljajo, da bo s tem vlada in v njenem imenu ministrica za kulturo Asta Vrečko: “… predčasno končala mandat politično nastavljenih direktorjev.” Avtorju članka se to zdi čisto korektno, saj meni, da takšnega muzeja sploh ne potrebujemo. S tem je novinar brez sramu poteptal voljo najmanj polovice državljanov, ki se jim takšen muzej zdi potreben. Dejstvo pa je, da se na račun samovolje ministrice ustavlja nekaj, kar je bilo demokratično odločeno, torej državno ustanovo. Muzej nikakor ni ideološki projekt kot želijo to navzven pokazati na kulturnem ministrstvu in pa pri Mladini, ampak je kulturni projekt, do katerega je prišlo zato, da se po kriterijih zgodovinske stroke po 30-ih letih posveti slovenski osamosvojitvi kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine brez primere.
Kot je znano, Združenje VSO kot domoljubna in veteranska organizacija odločno protestira proti ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, ki deluje že dlje kot leto dni. “Potrebujemo sistemske pogoje za delovanje muzeja. Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto, samostojni muzejski naslov ne more biti dodatek, pododdelek neke druge ustanove. Ne moremo si privoščiti, da bo pod neko vlado muzej odprt, pod drugo ne,” je nedavno izpostavil Lojze Peterle.
Direktor muzeja, ki se ga želi ukiniti, ravno tako zaposleni in člani sveta zavoda, so bili z namero ministrice iz vrst Levice, ki si ni prišla pogledat nobene razstave, obveščeni iz medijev. Vrečkova in somišljeniki so očitno pripravljeni narediti prav vse, da se Slovenija postane prva država na svetu, ki bo ukinjala muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek.
Toda retorika Roberta Goloba postaja vedno bolj zastrašujoča in vodi v razmišljanje, da se s političnimi nasprotniki spopada tako, da se dela, kot da jih ni. Kako drugače naj si sicer razlagamo njegovo izjavo o tem, da si NIHČE ne želi SDS-ovca v predsedniški palači? Kakšnega premierja imamo, da volivce opozicije razblini v NIHČE?
Demokratičnega zagotovo ne.
S. J.