Če spremljamo poročanje slovenskih osrednjih medijev, še posebej nacionalne televizije, lahko opazimo, da so ti že od same izvolitve izrazito nenaklonjeni ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. V zadnjem času skoraj ni več oddaje, kjer ne bi Trumpa obtoževali češ, kako naj bil ta odgovoren za razdelitev ZDA. Očitajo mu način komuniciranja z mediji, kriv naj bi bil za revščino, dogajanje na Kapitolu, skratka pripisujejo mu vse kar je slabega. Pri vsem tem pa seveda pozabljajo, kaj vse je je naredil dobrega, med drugim, da ni začel vojne ali oboroženega konflikta in prispeval k najnižji brezposelnost v 50 letih. “Če date na mizo in tehtate objektivno, je Trump naredil več pozitivnega, kot negativnega,” je za Nova24TV poudaril nekdanji namestnik veleposlanika v Washingtonu in upokojeni diplomat Vladimir Kolmanič, ki med drugim kritično opozarja, da marsičesa pozitivnega o Trumpa v osrednjih preprosto ni mogoče slišati. “To, da ni začel nobene vojne, v naših medijih ne slišite, čeprav je to velik dosežek.”
Spomnimo. Že, ko so konec decembra 2019 demokrati v kongresu uspeli izglasovati poziv k odpoklicu predsednika Donalda Trumpa z oblasti, nam je Vladimir Kolmanič zaupal, da je zgrožen nad poročanjem naših režimskih medijev o dogajanju v ZDA. “Ob dogajanju v ZDA je kar težko prenašati poročanje naših mainstream medijev: “Jaz sem vendarle v ZDA preživel v prvi bojni liniji štiri leta in se udeleževal desetine takšnih dogodkov, bil na konvenciji republikancev v Clevelandu, bil sem na samih volitvah novembra, obiskal sem 12 volišč in napisal na desetine depeš. Imel sem na desetine različnih virov. In ko poslušam to omejeno poročanje naših dopisnikov – to je grozljivo! Tako enostransko, zavajajoče!” Ob tem pa je še dodal, da ni presenetljivo, da upada zaupanje v osrednje medije v ZDA, enako pa se dogaja tudi pri nas.
Kot lahko vidimo, se od takrat ni kaj veliko spremenilo. Še posebej nacionalna televizija poskuša Trumpa po napadu na Kapitol prikazati kot osebo, ki je kriva za razdvojenost ZDA. Odločili smo se, da za mnenje okrog tega povprašamo Kolmaniča, ki velja za velikega poznavalca ameriške politike. Kolmanič je uvodoma poudaril, da je bila razdvojenost prisotna že v drugem mandatu Baracka Obame. “Razdvojenost pa v povprečju traja že nekaj desetletij. Viden je predvsem vzrok iz 90-ih let, ko je prišlo do velike izgube delovnih mest, zlasti v srednjih zveznih državah ZDA, na račun deinstrualizacije. Torej na račun izgube delovnih mest zaradi spreminjanja proizvodnje v ZDA (predvsem jeklarske in avtomobilske industrije), ki se je izselila.” Kolmanič poudarja, da je del srednjega razreda in del nižjega srednjega razreda na račun tega izgubil delovna mesta in tudi status. “Srednji razred se je tako začel zelo krčiti, tako po kupni moči, kot obsegu. Nezadovoljstvo se je začelo kopičiti.”
Trump v prvih treh letih mandata dosegel odlične rezultate
Neposredna posledica tega po besedah Kolmaniča je, da so republikanci in Trump leta 2016 na volitvah dosegli največjo zmago od leta 1928. Osvojili so namreč vse, tako predsedniški položaj, kot tudi oba domova kongresa, povečali število guvernerjev zveznih držav na 33 od 50, osvojili večino v večini kongresov zveznih držav. “Nezadovoljstvo je bilo takrat zelo veliko, zato je bila tako prepričljiva zmaga republikancev. Tu se kaže velika razdeljenost med državami srednjega zahoda, na splošno državami v notranjosti, in državami na vzhodni in zahodni obali (tam se nahaja finančno središče- New York, tehnološka podjetja so se udomačila na zahodni obali v Kalifornjii). Srednji zahod je bil razvojno zanemarjen. Sedaj prihaja do preobrata, ker se velika tehnološka podjetja selijo iz New Yorka, predvsem pa Kalifornije v Teksas (Elon Musk npr.), ker so tam nižje dajatve kot v Kaliforniji, prav tako so bolje urejene tudi druge zadeve. Kalifornija je izgubila veliko nekdanjega blišča. Veliko je revščine, veliko je brezdomcev in tudi precej nevarna postaja.” Družbena razdeljenost po besedah Kolmaniča bazira predvsem na ekonomski razdeljenosti, ki se je že začela v 90-letih in se do danes dejansko ni izboljšala. “Dejstvo je, da je Donald Trump v prvih treh letih mandata dosegel odlične rezultate. Gre za čisto statistiko: dosegel je najnižjo brezposelnost v 50 letih, poskrbel za davčne olajšave (večina prihrani na leto 6 tisoč dolarjev), energetsko neodvisnost (vpliva na znižanje cene za energetiko), večjo stopnjo varnosti na račun nizke stopnje nezakonitih migracij itd. Kazalo mu je zelo dobro do izbruha koronavirusa,” poudarja Kolmanič.
Ta razdeljenost (ideološka in politična) se bo po prepričanju Kolmaniča še naprej kazala. “Trumpa so večinoma volili belopolti moški. To je njegova najbolj zaprisežena skupina, ki Trumpa občuduje. Tudi zaradi njegovih prejšnjih uspehov. Bil je namreč uspešen poslovnež, najbogatejši predsednik vseh časov, ima uspešno družino in lepo soprogo. Trump je figura, ki je uspela dati neko upanje ljudem, ki so se prej počutili zanemarjene.” Problema, ki se je kopičil toliko desetletij seveda ni mogoče rešiti kar na hitro, je prepričan Kolmanič, ki ob tem poudarja, da demokrati ne morejo karkoli narediti, imeli so namreč osem let svojega predsednika, pa tega niso razrešili. “To jim ni uspelo niti pri manjšinah, Trump je namreč dobil največje število glasov črncev in “latinosov” od vseh republikanskih predsedniških kandidatov. To pa zato, ker je zanje ustvaril toliko novih delovnih mest.”
Eden od uspehov administracije je, da so Američani prvi dobili dve preizkušeni cepivi
Kar se tiče nasilja v Washingtonu, je po besedah Kolmaniča potrebno podariti, da so te volitve, kot celo predvolilno dogajanje v letu 2020, potekali v popolnoma nenormalnih okoliščinah, tako posebnih in izrednih razmerah, kot jih verjetno nikoli ni bilo po II. svetovni vojni v ZDA. Tako kot v vseh drugih državah je namreč koronavirus postavil vse na glavo. “Popolnoma je zmedel in zabrisal stvari. Obenem je v izdatni meri celo izničil pozitivne rezultate administracije predsednika Trumpa. Koronavirus je namreč tako kot drugje po svetu prizadel gospodarstvo, prizadel je turizem, omejil svobodo gibanja. Vse to je vplivalo na določeno nezadovoljstvo, kar precejšnega odstotka ljudi, ki so se odločali na podlagi tega, da so trpeli za posledicami koronavirusa.” Nekateri so namreč mislili, da je za to kriva administracija. “Pri tem pa je potrebno zavedanje, da je eden od uspehov administracije ta, da so Američani prvi dobili dve preizkušeni cepivi. Za to si je veliko prizadeval predsednik Trump osebno,” poudarja Kolmanič.
Zadeve bolj komplicirane, kot to poskušajo predstaviti nekateri mediji
Kolmanič je v luči prihajajoče inavguracije povedal, da bo ta prav tako kot volitve, potekala v posebnih, nenormalnih, neobičajnih razmerah. Ne bo namreč toliko ljudi, veliko več je varnostnih ukrepov. Povsod so pregrade, gibanje je praktično nemogoče, prav tako je onemogočeno zadrževanje večjih skupin, v veljavi pa so tudi zdravstvene omejitve. V pripravljenosti je 25 tisoč članov Nacionalne garde, redne vojske, ki naj bi skrbela za varnost. Ta prireditev bo v znamenju pandemije koronavirusa in bo veliko manj bleščeča in pompozna, kot je bila prejšnja, ki sem se je tudi sam udeležil. “Zadeve so veliko bolj komplicirane, kot to poskušajo predstaviti nekateri mediji seveda, ki za vse krivijo Trumpa,” je poudaril Kolmanič in ob tem dodal, da je povsem jasno, da je Trump naredil veliko dobrega. “Povzročil pa je večjo strankarsko razdvojenost. V zadnji fazi, pred volitvami, je naredil kar precej napak s svojimi nastopi, neposrečenimi izjavami. Tako jaz vidim zadeve,” je pojasnil Kolmanič.
Trump je bil sicer že od začetka v sporu z osrednjimi liberalnimi mediji, so ga pa od samega začetka podpirali mediji, kot sta Fox News in New York Post. Znal je spretno uporabljati družabna omrežja, še zlasti Twitter, kjer je imel ogromno sledilcev. Z zapisi je obšel njemu nasprotujoča mnenja, sedaj pa so to nekateri vzeli v prid, češ, da bo Trump svoje pristaše hujskal nasilju in mu s tem onemogočili uporabo. “To mnogi vidijo kot vprašljivo in nedemokratično, označujejo s cenzuro. Verjetno bo šlo to na sodišče, najverjetneje tudi na vrhovno sodišče, saj gre za vprašanje, kaj lahko družabni mediji delajo, koga lahko odklopijo, po kakšni logiki itd.” Ameriški osrednji mediji po besedah Kolmaniča ne poročajo tako kot naši osrednji mediji. “Tam je namreč izrecno povedano, da se je Trump opravičil, nagovoril ljudi in povedal, da naj se izogibajo slehernemu nasilju na inavguraciji. Ti, ki so nasilni niso naši pristaši, to so naši nasprotniki. Dobesedno tako je povedal Trump.”
Trump naredil več pozitivnega, kot pa negativnega
Trump po besedah Kolmaniča daje pozitivna sporočila. “V tem trenutku mu je težko očitati, da ne dela kaj prav. Res je, da se sam ne bo udeležil inavguracije, ampak samo podpredsednik Mike Pence. Ni pa edini, doslej so bili namreč štirje predsedniki, ki se niso udeležili inavguracije svojih naslednikov. Trump se je tako odločil, je svojstven.” Vseeno pa je potrebno po prepričanju Kolmaniča zadeve ocenjevati objektivno. Torej, kaj je naredil pozitivnega, kaj je naredil negativnega, kaj bo ostalo trajno. “Med drugim je pozitivno to, da ni začel nobene vojne. V naših medijih to ne slišite. To je velik dosežek. To je prvi predsednik v 40 letih, ki ni ZDA peljal v nobeno vojno ali v oborožen spopad. S tem je prihranil na tisoče, desettisoče ali stottisoče življenj in prihranil ogromno denarja ameriških davkoplačevalcev. Sodeloval je pri pripravi mirovnih sporazumov med Izraelom in štirimi arabskimi državami, zaradi česar je predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Tega naši osrednji mediji ne omenjajo, so pa to zadeve, ki bodo trajno ostale,” je kritičen Kolmanič. Njegova zapuščino je namreč po njegovem prepričanju potrebno poudarjati. “Če date na mizo in tehtate objektivno, je Trump naredil več pozitivnega, kot pa negativnega. Nobenega dvoma seveda ni v to, da je v zadnje pol leta delal napake v zvezi s koronavirusom in nastopi pred volitvami. Kar je delal po volitvah mu je prineslo škodo, čeravno ena od anket pravi, da ga samo 8 odstotkov njegovih volivcev ne podpira. Sicer nima tako močne podpore kot jo je imel prej pri svojih volivcih, ima pa še vedno trdno jedro.”
Nina Žoher