fbpx

Naknadno izpadla poslanka zahteva odstop predsednika DVK

Maja Kocjan (Foto: Nova24TV)

Po mnenju Maje Kocjan, za katero se je po razkriti napaki ob preverjanju rezultatov volitev izkazalo, da ni dobila poslanskega mesta, bi morala DVK s predsednikom in direktorjem na čelu zaradi tovrstne napake odstopiti. “To ni le osem oseb, ampak je tudi osem okrajev, katerih prebivalci so precej časa živeli v prepričanju, da imajo svojega predstavnika,” je za Novo24TV zatrdila Kocjanova in izpostavila, da se sedaj poraja še vprašanje nejasnosti zakona 93. člena, zatorej bi bil tudi iz tega razloga odstop več kot upravičen. Da je 93. člen zakona o volitvah v državni zbor nejasen, opozarjajo tudi mnogi pravniki, vendar pa mnenju predstavnika fakultete Andreja Bauerja nejasnost tega člena ni razlog za napako.

Štirinajst dni po volitvah in po tem, ko so bili prešteti že prav vsi glasovi, je kot strela z jasnega udarila novica, da je posebna strokovna komisija ob preverjanju rezultatov volitev ugotovila, da je prišlo do napačnih izračunov mandatov poslancev. Poročali smo že, da je predstavnik SDS v DVK Drago Zadergal ob tem predlagal, da se potrditev rezultata prestavi za 24 ur, da se preverijo vse možne nepravilnosti – a je kljub pozivu javnosti DVK ta predlog zavrnila, predsednik DVK Peter Golob pa je dejal, da so bile volitve poštene in zakonite. Glede tega se sicer poraja kar nekaj vprašanj, najprej so bili sporni logotipi na glasovnicah, potem se je zapletlo pri pošiljanju glasovnic v tujino, poleg šlamastike z izračuni mandatov pa je nejasen še zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ).

Maja Kocjan je bila ena tistih, ki je po razkritju napake Državne volilne komisije ostala brez poslanskega mesta, čeprav je po prvotnih rezultatih kazalo, da bo Bela krajina končno dobila svojo poslanko. Za povrhu vsega je Kocjanova za napako izvedela kar iz medijev. “Bela krajina je zagotovo ena izmed zapostavljenih področij oziroma v državnem zboru že več kot deset let nima svojega predstavnika,” je opozorila Kocjanova ter pojasnila, da je bila novica s tega stališča šok in razočaranje tudi vseh tistih, ki so jo na volitvah podprli, in pa tistih, ki so upali, da bo Bela krajina končno imela spet svojega predstavnika.

Glede na nastalo situacijo se postavlja pod vprašaj, zakaj se je napaka pojavila šele štirinajst dni po volitvah oziroma že po tem, ko so prešteli vse glasove. Kocjanova je namreč že pred dnevi spraševala pravnike oziroma svetovalce, ali je še možno, da se izid spremeni, pa so vsi zagotavljali, da to ni več možno – v Sloveniji se namreč kaj podobnega še ni zgodilo, zato je bil tudi za Kocjanovo šok še toliko večji.  Bi morala DVK s predsednikom in direktorjem na čelu zaradi tovrstne napake odstopiti? “Zagotovo, to ni le osem oseb, ampak je tudi osem okrajev, katerih prebivalci so precej časa živeli v prepričanju, da imajo svojega predstavnika,” je za Novo24TV zatrdila Kocjanova in izpostavila, da se sedaj poraja še vprašanje nejasnosti zakona 93. člena, zatorej bi bil tudi iz tega razloga odstop več kot upravičen.

Bo kdo izmed opeharjenih poslancev izid volitev izpodbijal pred ustavnim sodiščem?
V Sloveniji imamo način delitve mandatov precej unikaten, oblikovanost volilnih enot pa je določena z zakonom o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Volilne enote so nadalje razdeljene še v okraje – v vsaki volilni enoti se voli 11 poslancev v 11 volilnih okrajih. Tovrstna delitev naj bi bila uvedena predvsem zato, da se zagotovi geografsko zastopanost celotnega ozemlja v državi. Večje kot je število volivcev v enoti, večji delež glasov mora kandidat dobiti, da pride do mandata – torej je glas volivca v večji enoti vreden manj. Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je volilne okraje že pred leti označil za prevaro, saj je personalizacija volitev v sistemu volilnih okrajev zgolj navidezna. Poleg tega so nekateri okraji na koncu predstavljeni s štirimi poslanci, spet drugi okraji pa ostanejo brez predstavnika – kot se dogaja tudi z Belo krajino.

Dr. Saša Zagorc s katedre za ustavno pravo je na Twitterju opozoril, da iz sporočila za javnost najbolj bode v oči, da je očitno možna zelo različna razlaga pravil o dodelitvi mandatov, zlasti glede 93. člena ZVDZ. “Namreč, če prav razumemo, so različni računalniški programi in algoritmi dodelili mandate na drugačen način. Nejasnosti pri razlagi volilnega sistema v ožjem smislu (tj. matematična formula) ne bi smelo biti,” je poudaril in dodal, da ne zna odgovoriti na vprašanje, kje je zapisana pravna podlaga za točno določeno in bolj natančno razlago 93. člena ZVDZ, ki je pripeljala do spremembe mandatov – po njegovih besedah naj bi domnevno obstajal nek sklep DVK iz 90. let, ki ga ni uspel pridobiti niti kot član DVK. “Možno je, da se motim, a občutek imam, da se je po inerciji ves čas zanašalo na računalniški izračun razdelitve mandatov. Na nevzdržnost nejasne pravne podlage v zakonu sem že pred leti opozarjal na DVK in tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem glede ustavnosti volilnih okrajev,” je še spomnil in dodal, da ne gre za to, ali je uporabljena razlaga delitve mandatov napačna ali zgrešena – za tovrstno trditev namreč nima na voljo vseh pravnih aktov – temveč gre predvsem za to, da bi morala biti pravna norma jasno zapisana v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu DVK. “Mogoče se bo kateri od kandidatov odločil izpodbijati poročilo o izidu volitev najprej pred DZ, nato še na Ustavnem sodišču, skupaj s presojo ustavnosti 93. člena ZVDZ. Zna se zgoditi, da ne bo uspel z lastnim interesom postati poslanec, a vsekakor pa bi prispeval k izgradnji bolj preglednega volilnega sistema in delitve mandatov,” je še zapisal Zagorc.

Iz člena ni lahko razbrati, kako naj se postopek tehnično izvede
Fakulteta za matematiko in fiziko je na volitvah v državni zbor 2022 sodelovala kot neodvisna ustanova za preverjanje pravilnosti izidov. Predstavnik fakultete prof. dr. Andrej Bauer je objavil matematično analizo postopka za ugotavljanje izidov ter podroben in preverljiv izračun. Bauer je na Twitterju zapisal, da je strokovna skupina pripravila računalniški izpis, ki prikazuje vmesne korake in izračunane številke. S tem se lahko računalnikovemu postopku ročno sledi, kar po njegovih besedah ni isto kot ročno računanje vsega. Glede nejasnega 93. člena je dejal, da dotični člen vsebinsko sicer opredeljuje, kako naj se podeljujejo mandati po d’Hondtovem sistemu, vendar pa iz člena ni lahko razbrati, kako naj se postopek tehnično izvede. “Nejasnost 93. člena ni razlog za napako. Vsi trije programi so računali po istem postopku (torej so vsi razvijalci opreme enako razumeli 93. člen), le da je eden od njih vseboval napačno vrstico kode. Ko je bila ta vrstica popravljena, je napaka izginila,” je bil nekoliko drugačnega mnenja Bauer.

Sara Bertoncelj