fbpx

Narejen prvi korak k lažjemu življenju ljudi in prijaznejšemu gospodarskemu okolju!

Foto: STA

V dvomilijonski Sloveniji smo v mesecu aprilu 2017 dosegli magično številko 20 tisoč zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13. aprila kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov. Ker administrativne ovire in zmanjšanje birokratizacije dušijo državljane, gospodarstvenike in kmetovalce, je nujna debirokratizacija, da poveča konkurenčnost države. Medtem, ko se je v preteklosti govorilo, da je potrebno postopanje, se tokrat dejansko dela na tem, da se olajša dostop do javnih storitev in ukine nekatera administrativna bremena. Nedvomno je dobra novica, da je Državni zbor RS v sredo s 45 glasovi za in 40 proti sklenil, da je predlog zakona o debirokratizaciji primeren za nadaljnjo obravnavo.

Cilj predloga zakona je, da se olajša dostopnost do javnih storitev in se ukine številna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljanom, gospodarskim subjektom, kmetom, uradnikom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kulturnim delavcem in občinam pri poslovanju z državo, je poudarila Katja Triller Vrtovec, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade.

Gre za prvi zakonodajni paket, ki bo prispeval k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja. Kot soglasno poudarja koalicija so administrativne razbremenitve in debirokratizacija nujni za izboljšanje poslovnega okolja v državi, to namreč prispeva k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, to pa bo posledično izboljšalo življenjski standard.

Debirokratizacijo se prvič poskuša pospešiti s paketnim načinom obravnave enostavnih zakonskih predlogov
Prizadevanja vlad za izboljšanje zakonodajnega okolja in posledično izboljšanje globalne konkurenčnosti Slovenije niso nova. V tej smeri se vlade trudijo že skoraj desetletje, vendar pa je tokrat debirokratizacija kot temeljna usmeritev zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Prvič se jo tudi poskuša pospešiti s paketnim načinom obravnave enostavnih zakonskih predlogov, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb. Za ta namen je bil lani spomladi ustanovljen strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi predsednik mag. Ivan Simič. Strateški svet je oblikoval tri delovne skupine na področju davkov, gospodarstva in okolja, v njih sodelujejo predstavniki gospodarskih združenj, združenj lokalnih skupnosti, akademske sfere, informatike in drugih strokovnjakov. Prejeli so tudi veliko predlogov. Nekaj je že vključenih v ta paket, precej pa jih še čaka na naslednje pakete.

V KUL so se večino časa ukvarjali s stvarmi, ki jih v zakonu sploh ni 
Indeks regulatornega bremena po podatkih iz leta 2019 kaže, da je Slovenija pri dnu v mednarodni primerjavi, bili smo šele 126. država od skupno 141, je kritično opozoril poslanec SDS Jure Ferjan in dodal, da zakon o debirokratizaciji ukinja številna administrativna bremena in ovire, ki jih država nalaga prebivalcem. V stranki DeSUS so se odločili, da predlog zakona podprejo. Imeli so le zadržke okrog pristojnosti državnih sekretarjev za podpisovanje odločb in glede vzpostavitve uradnega registra. V SNS so po poročanju STA izrazili dvom, da bo predlagani zakon prispeval k temu, kar razumejo kot debirokratizacij, torej, da bodo uradniki bolj dostopni za državljane in da bodo upravi postopki hitrejši.

Image

V strankah KUL niso potrdili predloga, ki bo izboljšal gospodarsko sliko države.

V opozicijskih strankah tako imenovane koalicije KUL in poslanska skupina nepovezanih poslancev so sicer izrazili zadovoljstvo, da socialna kapica ni več vključena v zakonski predlog in zatrdili, kako naj bi bilo v zakonskem predlogu malo rešitev, ki bi prispevale k debirokratizaciji. Poslanka iz vrst SDS Anja Bah Žibert je zatrdila, da se več let govori o tem, da je debirokratizacija nujna. Za to smo imeli posebne službe, vendar rezultata ni. “Pred dobrim letom in pol je zaprisegla vlada Janeza Janše in takrat napovedala, da bo naredila korak naprej pri debirokratizaciji. Danes govorimo o tem.” Kritična je bila do leve opozicije, saj se je le ta večji del časa ukvarjala s stvarmi, ki jih v zakonu sploh ni. Očitno česa drugega o tem zakonu niso mogli povedati, da bi mu nasprotovali, morajo pa utemeljiti tisti večni ne.

V prvem delu predloga zakona se spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, v drugem delu je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več. Podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu se bodo dodali v zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva, saj bo to omogočilo bolj hiter in učinkovit način komunikacije med uradnimi osebami in posamezniki. Žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah se bi ukinila v zakonu o splošnem upravnem postopku. Pošiljanje obvestila o poslani pošiljki bi bilo mogoče tudi prek SMS-sporočila, državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe, bi lahko namesto ministrov podpisovali odločbe.

Z zakonom o javnih uslužbencih bi se omogočilo vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. V zakonu o pravdnem postopku bi se ukinilo overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom. V zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov. Na podlagi spremembe zakona o uradnem listu, bi se vzpostavil Uradni register RS, kjer bi bilo mogoče najti uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. V zakonu o davčnem postopku in zakonu o agrarnih skupnostih bi se omogočilo, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec agrarna skupnost, ne pa tudi vsi njeni člani.

Foto: STA

V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je predvideno olajšanje postopka pri sklepanju pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, in sicer na takšen način, da bi se izjava ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobila le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa tudi v postopku sklepanja vsake pogodbe. V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti bi se določilo, da se lahko v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, na željo žalujočih dopustilo, da lahko pokojni vse do pogreba leži doma. V zakonu o športu bi prišlo do ukinitve dvojnega preverjanja izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

Pred poslanci predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in poročilo varuha človekovih pravic za lani
Danes bodo poslanci pred prvim branjem predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. V zakonskem predlogu se nahaja niz ukrepov, ki so namenjeni predvsem osebam, ki so trajno odvisne od pomoči druge osebe in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih. Vlada je po poročanju STA izrazila predlog, da upravičenci s primerljivimi potrebami prosto dostopajo do primerljivih pravic in da naj upravičenci izbirajo med različnimi pravicami in oblikami storitev ter okolja, kjer le te želijo koristiti.

Sistem dolgotrajne oskrbe sodeč po predlogu ponuja oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana, institucionalno oskrbo in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe (razen institucionalne) je vključena tudi pravica do storitev za ohranitev in krepitev samostojnosti ter e-oskrba. Pri financiranju dolgotrajne oskrbe se predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, vse do sprejetja pa se  razliko pokriva iz sredstev državnega proračuna.

Pred tem bo govora tudi o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2020, ki je sicer obravnaval za tretjino več zadev v primerjavi z leti prej. Ugotovil je 473 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, skupaj pa podal 128 novih priporočil.

Nina Žoher