fbpx

Nastop Čeferina in Hribarjeve na RTV ponovno postregel z zavajanji, ki jih dnevno servira leva politična opcija

Foto: Zajetje zaslona

Jaz mislim, da se ga premier Janša boji,” je glede svojega sina Aleksandra povedal Peter Čeferin, ki je sicer ocenil, da s trenutnega položaja lahko naredi več za Slovenijo, kot če bi postal predsednik vlade in bi ga določene stranke pri delu omejevale. Levičarska propagandna oddaja Studio city je namreč ta teden gostila častna meščana odvetnika dr. Petra Čeferina in filozofinjo Spomenko Hribar. V pogovoru so se sprehajali po svojem običajnem repertoarju, torej od podrejanja neodvisnih medijev in ostalih institucij do poljsko-madžrskega vlaka, avtoritarnega režima ter izkoriščanja epidemije. “Smrt fašizmu svoboda narodu” se Čeferinu zdi častno, hvalevredno geslo, ki se ga ne sme pozabiti.

Mestne oblasti so pred parlamentom postavile 29 drogov z zastavami EU – in to ravno v času, ko se v Ljubljani spet začenjajo protesti,” je za začetek jasno namignil voditelj oddaje, v katero smer naj gre pogovor. Ravno v času, ko se pet začenjajo protesti? Ne bi rekli, pač pa ravno v času, ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje svetu EU. Protesti so konec koncev potekali skoraj ves čas, zato tukaj vidijo povezavo z drogovi le tisti, ki jo pač želijo videti. V oddaji Studio city sta bila gosta častna meščana Spomenka Hribar in dr. Peter Čeferin. Hribarjevi se postavitev drogov ne zdi najbolj posrečena, ker loči Parlament od prostora, ki je namenjen javnim dogodkom. Med epidemijo seveda javni dogodki ne potekajo, torej je imela v mislih zgolj proteste. Čeferin pa je izrazil svoje mnenje, da se postavljenim drogovom namenja preveč pozornosti, saj so tam le začasno. “Pa ravno v času protestov,” je ponovil voditelj, ki mu ni bilo všeč, da Čeferin v tem primeru vode ni speljal na njegov mlin. A ta je še enkrat ponovil, da je prepričan, da drogovi tam niso zaradi protestov, saj pozna tako župana kot tudi podžupana Ljubljane.

V nadaljevanju je tekla beseda o tem, da naj bi se v Ljubljani na dan OF zbralo več kot 10 tisoč protestnikov, premier Janez Janša pa je ta množični protivladni protest označil za zločin, saj je šlo za množično širjenje virusa, ki bi lahko povzročilo na stotine novo okuženih. Hribarjeva ne verjame, da bo zaradi omenjenega protesta toliko več bolezni, saj so ljudje imeli maske in so tudi pazili. Je pa pripomnila, da je le Janša sposoben označiti protest za zločin. “To je preprosto neka domišljavost, nek napuh vladarja, ki misli da lahko vse reče in da lahko vsakogar žali,” je dejala. “Pravica do protesta je elementarna človekova pravica in je ne more prepovedati ali omejiti nobena oblast. Zato je izraz predsednika vlade, da je to zločin, popoln nesmisel. Pravzaprav žalitev za ljudstvo,” pa je bil kritičen Čeferin. Res da so protesti povsem legitimni – a zakaj se jih potem nikoli ne prijavi? In kdo bo odgovoren za  širjenje bolezni, če se med epidemijo zbere 10 tisoč ljudi, od katerih vsaj polovica ne nosi maske. Pa tudi, ni bilo opaziti, da bi bil kdo pozoren na fizično distanco – pri takem številu ljudi je to seveda praktično nemogoče. Nerazumljivo je, da se po dobrem letu epidemije nekateri še vedno obnašajo, kot da epidemije sploh ni in da v vsaki potezi, v vsaki besedi premierja iščejo sovražno dejanje, čeprav gre le za poskuse, kako državo čim prej spraviti nazaj v normalnost.

Foto: Zajetje zaslona

Gosta sta udarila tudi po predsedniku Pahorju
“Smrt fašizmu svoboda narodu” se Čeferinu še vedno zdi častno, hvalevredno geslo, ki se ga ne sme pozabiti, Hribarjeva pa je dejala, da bi se vendarle v našem primeru pazila teh hudih besed – a opozorila, da smo že zelo blizu temu. Se pa sama ne strinja s predsednikom Borutom Pahorjem, ki je mnenja, da so ocene, češ da se pod to vlado ruši demokracija, preradikalne. Dopušča sicer možnost, da Pahor ne ve, kaj se dogaja, možno pa je tudi, da to preprosto ignorira. Čeferin vidi izjavo Pahorja kot nadaljevanje tega, kar počne že ves čas svojega mandata – ko bi se moral oglasiti, se ne oglasi. “Jaz ocenjujem, da živimo v avtoritarnemu režimu, ki si skuša podrediti vse – od neodvisnih medijev, do tožilstva, sodišča, gospodarstva, celo si želi polastiti galerije in pa muzeje, kjer so nedavno zamenjali vse direktorje,” je predvidljivo ocenil Čeferin. Začuda niso rekli nobene o novem muzeju slovenske osamosvojitve, ko so bili že ravno pri zavzemanju muzejev.

V poročilu o stanju demokracije smo na “relativno dobrem” drugem mestu
Zanimivo je, kako nasprotniki aktualne vlade v vsako zgodbo vključijo svojo agendo, pa četudi dokazi kažejo povsem nasprotno. V tej isti oddaji je tako nastopil tudi komunikolog dr. Dejan Verčič, ki je povedal, da je prejšnji teden Freedom house, nevladna organizacija ki jo financira ameriška vlada, objavila poročilo o stanju demokracije v srednji Evropi. ” Slovenija je še vedno ocenjena relativno dobro, je na drugem mestu,” je dejal Verčič, potem pa je v isti sapi povedal, da smo v istem košu kot Madžarska, Poljska in Srbija. “Velja star izrek, povej mi s kom si in povedal ti bom, kakšen si,” je namignil, da so nas na “relativno dobro” drugo mesto postavili ponesreči, ali kako?

Foto: zajetje zaslona

Se borimo proti virusu ali se borimo proti Janši?
Voditelj oddaje je omenil, da večina stroke vladnim ukrepom in omejevanjem nasprotuje, Hribarjeva pa je to pojasnila z razlago, da stroka pač odloča strokovno, medtem ko Janša pandemijo razume kot zavzemanje oblasti. “Ali je okužba demokracije v času epidemije res nujna,” je zanimalo voditelja. Vsi odloki, ki urejajo ukrepe zoper pandemijo, morajo imeti določene zakonitosti. Odlok mora temeljiti na neodvisni analizi zdravstvene stroke, mora temeljiti na zakonu, mora biti objavljen, mora biti sorazmeren in časovno omejen. “Marsikateri odlok se izkorišča za uveljavljanje avtoritarne oblasti,” je poudaril Čeferin in izpostavil pravico do svobode gibanja, ki jo je možno omejiti le z zakonom – v 39. členu ZNB pa po njegovih besedah vlada praznina – tam bi namreč pogoji morali biti napisani veliko bolj natančno. Hribarjevo pa je najbolj zmotilo dogajanje s STA. “Mi smo tako revolucionarni, da se tudi lastnih zakonov ne držimo,” je ponovila besede nekega revolucionarja, ki bi po njenem mnenju lahko bile tudi besede našega premierja. Očitno je tu še enkrat treba omeniti, da naj bi se borili proti virusu in ne proti Janši – česar nekateri še zdaj ne razumejo. Zakon v katerem vlada praznina ni bil spisan sedaj, pod aktualno vlado. In glede na to, da so bile več ali manj na oblasti ves čas leve vlade, so imele te ničkoliko priložnosti, da bi dotični zakon dopolnile. A jih je seveda zanimalo le to, od kje jim bo kaj prikapljalo. V razmerah kot je epidemija, sploh če je lockdown, je omejevanje gibanja povsem razumen ukrep. V mnogih državah so omejevali še precej bolj striktno kot pri nas. In dejstvo je, da množično zbiranje med epidemijo pač ni ravno najboljša ideja.

Sprava ni v interesu te oblasti, meni Čeferin – še manj pa je v interesu opozicije, ki niti med epidemijo noče stopiti skupaj
Hribarjeva se je dotaknila še praznovanja 27. aprila, ki bi ga sedanja vlada po njenih besedah rada ukinila in nadomestila z nečem drugim. Na državni proslavi, ki je potekala na Mali gori nad Ribnico so spomnili na poezijo predvsem malo znanih ali celo nekolikanj zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa iz uveljavljenega avtorja Karla Destovnika Kajuha. “Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbeno povezovalnih elementov bo na najlepši možni način skušal osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda,” je v izjavi za medije sporočila Janševa vlada. Po mnenju Hribarjave so vsi trije dobri pesniki, vendar pa so bili vsi trije tudi manipulirani. “Sprava ni v interesu te oblasti. Skladno s starim rimskim rekom divide et impera (deli in vladaj op. a.) lahko ta oblast lažje obvladuje ljustvo, če je razklano, zato ga nenehno razdvaja,” je dejal Čeferin.

Zanimivo, da imajo na levi sedaj toliko povedati o spravi pa o razdvajanju. Še par let nazaj, ko je potekala polemika glede preimenovanja kamniške knjižnice Franceta Balantiča, se Marjan Šarec ni prav vneto zavzemal zanj, čeprav je na dolgo in na široko razlagal o tem, da se Balantiča izkorišča z vseh strani, v ideološke namene. Menda se je v Komendi sicer dogovoril, da niso glasovali za spremembo in se je ime knjižnice obdržalo, a vendar, javno se je bolj nagibal na drugo stran. “Več ko se o spravi v Sloveniji govori, manj je je,” je dejal – in glede tega je imel kar prav.

Za konec so rekli seveda še eno o vlaku – namesto, da bi si prizadevali sesti na francosko-nemški vlak, bi ta vlada raje sedla na poljsko-madžarski vlak in to zato, ker se je sama tako odločila. “Nima nobene pravice, da to počne,” se je z voditeljem strinjala Hribarjeva in poudarila, da tudi nobene volitve ne bi mogle vlado pooblastiti, da tako spreminja usodo lastne nacije. No, v resnici je tako, da je v zadnjih tridesetih letih Sloveniji marsikateri vlak že odpeljal, kar se kaže na mnogih področjih, ki jih bo treba nadoknaditi, če se bomo hoteli vsaj približati neki dostojni ravni. Je pa seveda nekaterim težko ob misli, da se denar ne bi več nepregledno iztekal v množico nevladnih organizacij in da bi se namesto tega morda končno začelo vlagati v zdravstvo, vojsko, digitalizacijo in ostale močno podhranjene sisteme v Sloveniji.

Sara Bertoncelj