fbpx

Nekdanji ustavni sodnik o SD in vili Moskovič: To, da se je neka politična stranka okoristila s premoženjem, je problematično. Nekateri namreč niso dobili nič

Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. (Foto: STA)

Potem, ko je pravnik in zgodovinar Marko Štrovs hipotetično nakazal, da bo po sodbi celjskega sodišča o Moskovičevi vili lahko evropsko sodišče dobilo možnost razsojati o vračanju judovskega premoženja, odvzetega pod nacistično oziroma komunistično diktaturo, smo se vprašali, kako bi bilo, če bi sodba dejansko pristala na Evropskem sodišču za človekove pravice. 

Spomnimo. Še pred podpisom menjalne in darilne pogodbe med SDP in vlado so ustavni sodniki zapisali, da nepremičnine, s katerimi je upravljala Zveza komunistov, ne morejo postati lastnina ZKS-SDP. Nekdanja ustavna sodnika dr. Tone Jerovšek in Matevž Krivic sta v svojem ločenem mnenju k sklepu iz leta 1992 o tem, da si SDP ne more prisvojiti družbene lastnine nekdanje Zveze komunistov, celo namignila, da so ureditev lastninjenja namenoma preložili. “Ustavno sodišče bi moralo /../ v postopku oceniti, ali sta ZKS-SDP in Zveza sindikatov res že prešli iz statusa nekdanjih družbenopravnih oseb v status civilnopravnih oseb, kdaj se je to eventualno zgodilo in kakšne so v tem primeru pravne posledice takega prehoda (če te posledice zakonsko niso bile urejene in je bilo ob sprejemanju zakona o političnem združevanju to vprašanje namenoma prepuščeno kasnejši zakonski ureditvi, delovanje in status sindikatov pa ne takrat ne danes nista bila zakonsko urejena),” je bilo mogoče prebrati. Kakorkoli, delitev družbenega premoženja je bilo urejeno šele leta 1994 s pomočjo Zakona o političnih strankah. Seveda pa je bila tedaj SDP že vpisana kot lastnik v zemljiški knjigi.

Po besedah Jerovška gre za komplicirano vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi sodba pristala na evropskem sodišču. “Sodišče bi ne glede na evropsko pravo moralo deloma upoštevati tudi notranje državno pravo,” je poudaril in dodal, da gre tukaj gre za vprašanje, kako bi sodišče sploh gledalo na notranje pravo in kako bi se v tem primeru rešpektiralo sodbo sodišča. V tem tem primeru torej sodbo celjskega sodišča.

Evropsko sodišče bi, če bi se ugotovilo, da gre notranja zakonodaja preko načel evropskega prava, lahko po besedah Jerovška tudi presojalo. Kot pravi je odvisno od vsakega posameznega primera. Ob tem, da je potrebno zavedanje, da je zelo pomembna obrazložitev sodišča. “Lahko je seveda vprašanje, kako je pravno vse prav, videti bi bilo potrebno kakšni postopki so tekli, kaj se je dogajalo, kakšni zahtevki so bili vloženi,” je glede sodbe, katere sam sicer še ni pregledal, povedal nekdanji ustavni sodnik.

Moskovičeva vila. (Foto: Nova24TV)

“Seveda najmanj kar pa je, da je problematično, da se je neka politična stranka okoristila s premoženjem. Nekateri namreč niso dobili nič,” je pojasnil in ob tem opozoril na neenakopravno obravnavanje strank. “Fond na voljo političnim strankam bi moral biti enotno opredeljen,” je sicer prepričan Jerovšek. “Težko rečem, kaj bi bilo. Tudi, če bi enega od sodnikov evropskega sodišča vprašali, vam ne bi vedel povedati. Odvisno je namreč tudi od poročevalca, ki bo tam poročal in službe, ki jo imamo na evropskem sodišču iz Slovenije. Tukaj je tako še ta subjektivni faktor,” še opozarja Jerovšek.

Stranka SD se je sicer že lani pohvalila z razsodbo sodišča v Velenju, češ da se jim mora predsednik stranke SDS opravičiti, ker jim je očital, da je stavba na Levstikovi, v kateri ima SD svoj sedež, ukradena judovska vila. V Judovski skupnosti Slovenije so tedaj dali vedeti, da se strinjajo z Janšo. Izpostavili so namreč, da v resnici problem Moskovičeve vile ni toliko v formalnopravnih dilemah, koliko je v pomanjkanju pravičnosti. “In če se pravo oddaljuje od pravičnosti, imamo sodbo velenjskega sodišča. O pravni korektnosti bo presodilo višje sodišče, vendar je premier Janez Janša zadel bistvo in v ničemer ni zgrešil. Povedal je za SD bolečo resnico,” je pojasnil podpredsednik Igor Vojtic.

Foto: Judovska skupnost Slovenije

Potem, ko je Evropska judovska zveza že aprila lani v pismu predsednici stranke SD Tanje Fajon sporočila, da bi bilo primerno, pravično in moralno, da se popravi zgodovinske napake in se ukradeno vilo v holokavstu ubitega Feliksa Moskoviča vrne slovenski judovski skupnosti kot del poravnave o nasledstvu premoženja brez dediča, so v Judovski skupnosti Slovenije poudarili pričakovanje glede restitucije zaplenjenega premoženja v holokavstu umrlih članov, ki niso imeli dedičev. Ker ima Moskovičeva vila za judovsko skupnost velik simbolni pomen, so celo izrazili pripravljenost, da so pripravljeni druge nepremičnine zamenjati za omenjeno vilo. Kako se bo vse skupaj odvijalo, je očitno pod velikim vprašanjem, saj je kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na sprejetje končne odločitve, ki bi bila lahko sprejeta na evropski ravni.

Sara Kovač