Nenavaden rezultat: le po anketi Ninamedie sta Logarjeva zasledovalca skoraj izenačena

Datum:

Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila Ninamedia, kažejo, da se bo predsedniški kandidat Anže Logar zagotovo uvrstil  v drugi krog volitev, razlika med njegovima zasledovalcema pa znaša zgolj okoli 1,5 odstotne točke, zato po njihovi oceni ni mogoče zanesljivo napovedati, kdo od njiju bo Logarjev izzivalec v drugem krogu. Ta podatek toliko bolj bode v oči zato, ker rezultati agencije Parsifal ne zaznavajo tako visoke podpore Milanu Brglezu – podobno pa očitno ugotavlja tudi Mediana. “Za Logarjem se pehata skoraj izenačena levosredinska kandidata Nataša Pirc Musar in Milan Brglez, ki mu podpora dveh koalicijskih strank očitno ne zagotavlja uvrstitve v verjetni drugi krog volitev,” so zapisali v Delu. Od kje torej tako velika razlika pri enem od kandidatov?

Še manj kot teden dni nas loči do prvega kroga predsedniških volitev. V tekmi za funkcijo predsednika republike bodo na glasovnicah na voljo Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič, Miha Kordiš, Milan Brglez, Nataša Pirc Musar in Sabina Senčar. Po javnomnenjskih anketah najbolje kaže Logarju, na drugem oziroma tretjem mestu pa mu sledita Pirc Musarjeva in Brglez. V tem so si rezultati javnomnenjskih anket precej enotni – odstopa zgolj raziskava Ninamedie, ki Brglezovo podporo skorajda izenačuje s podporo Pirc Musarjevi. Za oceno, kaj bi temu lahko botrovalo, smo prosili direktorja agencije Parsifal Daneta Kostrića, ki je sicer med drugim poudaril, da so rezultati agencije Parsifal dovolj realni.

Agencija Ninamedia je za časopisa Dnevnik in Večer javno mnenje merila med 10. in 13. oktobrom in prišla do rezultata, da bi največ volilcev svoj glas oddalo za Logarja, in sicer 31,7 odstotka. Pirc Musarjeva sledi z 19,8 odstotka podpore, Brglez pa bi zbral 18,6-odstotno podporo. Medtem je agencija Parsifal javno mnenje merila med 10. in 14. oktobrom. Iz rezultatov je razvidno, da vodi Logar z 27,1 odstotka podpore, sledi mu Nataša Pirc Musar z 19,9 odstotka in Milan Brglez z 10,7 odstotka podpore. “Treba je upoštevati tudi standardno napako,” je glede Logarjevega rezultata pojasnil Kostrić – Ninamedia mu je namreč izmerila nekaj odstotkov več podpore. Pirc Musarjeva je pri anketah obeh agencij prejela tako rekoč identičen rezultat. “Ni mi povsem jasno, zakaj bi prišlo do take razlike,” pa je Kostrić komentiral glede odstopanja pri Brglezu – Parsifal mu je nameril 10,7 odstotka podpore, Ninamedia pa kar 18,6-odstotno podporo.

Foto: zajetje zaslona/Dnevnik

Če pogledamo medčasovno primerjavo, je Logarju podpora nekoliko narasla, Pirc Musarjevi pa je kar močno upadla. “Na sceno je prišel nov kandidat, od tega, kar je Pirc Musarjeva izgubila, se je določen del prelil k Brglezu,” je Kostrić vsaj do določene mere pojasnil, od kod je Brglez prejel glasove podpore. Ob tem je še treba spomniti, da mediji do Pirc Musarjeve niso prav prizanesljivi, izpostavili so kar lepo število očitkov, medtem ko Logar skorajda nima “materiala”, ki bi mu ga lahko očitali – razen seveda njegove strankarske pripadnosti, zelo spretno se izogiba tudi provokacijam. Pirc Musarjeva se očitkom bolj težko izogne, težko je ubraniti neubranljivo.

Foto: Parsifal

Od kod torej Brglezu skoraj 10 odstotkov dodatne podpore – sploh glede na to, da ni videti, da bi jo na ta račun nekdo na nasprotni strani toliko izgubil? Teoretično bi lahko glasovi prišli od neopredeljenih, vendar pa je iz Parsifalove ankete razbrati, da je odstotek neopredeljenih že padel, in sicer z 21 na 17 odstotkov – neopredeljeni pa se praviloma razporejajo dokaj enakomerno. “Ne vidim razloga, da bi se neopredeljeni obrnili zgolj k Brglezu,” je komentiral tudi Kostrić in dodal, da morda Dnevnik in Večer kot predsedniškega kandidata bolj promovirata Brgleza. Če so ljudje prepričani, da je njihovo mnenje del konsenza, ga toliko bolj verjetno tudi izrazijo – če jih torej pokličejo in povejo, da delajo javnomnenjsko raziskavo za agencijo Ninamedia, ljudje to povežejo z anketami, ki jih objavljajo določeni “njihovi” mediji – slednji pa o konkretnih kandidatih seveda poročajo na določen način, ki ga bralec pogosto ponotranji. Znano je, da mediji pogosto vplivajo na zaznavanje posameznika, kaj “sme” povedati, ne da bi ga bilo strah pred izolacijo – gre za nekakšen pritisk h konformnosti, javno mnenje namreč nastane (tudi) iz interakcije posameznika z njegovim socialnim okoljem. Do določene mere ima tudi Nova24TV podoben efekt pri anketiranju za Parsifal, vendar pa je ta vpliv veliko manjši predvsem zaradi manjšega dosega medija. O razlogih za odstopajoč rezultat sicer lahko zgolj ugibamo – zato smo za pojasnilo prosili tudi agencijo Ninamedia.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...