fbpx

Neverjetno: Po novem predstavlja problem že to, da vlada sprejme zakon, ki vsebinsko rešuje zadevo točno tako, kot so predlagali civilna družba in opozicija !?

Inštitut 8. marec jezi, da jih je prehitela vlada - pa čeprav se je ta ravnala po predlogu civilne družbe in opozicije (Foto: STA)

In namesto, da bi vložili zakon, ki ga je podpisalo več kot 7000 ljudi, danes razlagamo žrtvam, da so bile ponovno izigrane, in ljudem, da njihovi podpisi nimajo vrednosti,” je na novinarski konferenci navedla direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je izrazila svoje razočaranje nad tem, da je vlada besedilo predloga novele kazenskega zakonika vložila v parlamentarno proceduro – enako so namreč želeli narediti tudi sami. Ne gre torej za to, da si ne bi bili enotni v vsebini, pač pa gre zgolj za nezadovoljstvo, da jih je v dejanju prehitela vlada. “Kako lahko vlada prehiti pobudo ljudi, saj je ravno ta dolžna sprejemati in uresničevati dobrobit pobud,” je komentiral predsednik vlade Janez Janša.

Vlada je minulo sredo na seji določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v DZ. Predlog prinaša spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na način, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo. Določila je tudi besedilo predloga novele zakona o državnem tožilstvu. V Inštitutu 8. marec in opoziciji pa so posledično vladi očitali, da je povozila voljo ljudi, saj je vložila predlog sprememb določb kazenskega zakonika o definiciji posilstva, čeprav je vedela, da je inštitut pod svoj predlog že zbral potrebnih 5 tisoč podpisov ljudi. V inštitutu so računali, da bi ravno tisti dan lahko predlog zakona tudi formalno vložili v DZ, a jih je prehitela vlada, saj je na sredini večerni seji sprejela svoj predlog sprememb in ga vložila v parlamentarno proceduro. V Inštitutu 8. marec so razočarani, saj menijo, da je vlada s tem razvrednotila tako prizadevanja prostovoljcev, ki so zbirali podpise pod zakon, kot podpisnikov, ki so s tem demokratično izrazili svojo voljo. Če kaj, so s svojimi pritožbami v Inštitutu razvrednotili vse, kar doživljajo žrtve tovrstnih primerov. Saj jim očitno ni mar za njihovo dobrobit, pač pa jim vse skupaj zgolj predstavlja tekmo, kdo bo prvi.

Ne glede na to, da jim je po njihovem mnenju vladna poteza dala občutek, da so bila njihova prizadevanja zaman, pa so kasneje ugotovili, da ni čisto tako in da so se v družbi odkar ko se je začelo govoriti o tej temi, zgodili tektonski premiki. Z vladnim predlogom po njihovih besedah še niso bili seznanjeni, je pa predlog Inštituta včeraj v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levice. Tudi v teh strankah kakopak vladi očitajo, da ni ravnala pošteno. Tako na primer poslanka Levice Nataša Sukič ocenjuje potezo vlade kot “samopromocijsko potezo vlade, ki je s tem ponovno pokazala svojo držo do nevladnih organizacij in civilno-družbenih iniciativ”. Veliko hrupa za nič torej, ob čemer se je odzval tudi premier Janez Janša, ki se je spraševal, kako lahko vlada prehiti pobudo ljudi, saj je ravno ta dolžna sprejemati in uresničevati dobrobit pobud. “Je tudi to rezervirano le za avantgardo, za prvorazredne,” je še vprašal. Komentiral pa je tudi politolog dr. Miro Haček, ki je začudeno ugotovil, da po novem predstavlja problem že to, da vlada sprejme zakon, ki vsebinsko rešuje zadevo – in to točno tako, kot so predlagali civilna družba in opozicija in vprašal: “Torej tokrat vlada dela narobe, ker dela prav?

Vlada je torej v sredo, na predlog ministrstva za pravosodje, sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, ki vključuje pomembne spremembe v definiciji kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, in sicer gre za odmik od obstoječega modela prisile k modelu soglasja, ki nudi večjo zaščito žrtvam. Obstoječa zakonodaja glede kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost v glavnem temelji na tradicionalnem “modelu prisile”. Kar pomeni, da se za obstoj kaznivega dejanja zahteva prisila in posledično upiranje žrtve, česar v dani situaciji, kljub zavračanju dejanja, žrtev pogosto ni sposobna. Zaradi tega so v praksi določeni nedopustni posegi v spolno nedotakljivost ostali nekaznovani. Predlog zakona pomeni velik premik v kaznovalnem pravu in zaščiti žrtev, saj širi polje kaznivosti tako, da so kaznivi vsi posegi v spolno nedotakljivost druge osebe brez njene privolitve.

Ministrstvo za pravosodje je pripravljalo celovito spremembo Kazenskega zakonika, v katerem je bila predvidena tudi redefinicija kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja v smer “modela soglasja”. V okviru strokovne delovne skupine je potekal strokovni diskurz o najprimernejši modaliteti “soglasja”, tudi s stališča dokazljivosti. Obstajata namreč dva modela soglasja – “ja pomeni ja” (tako imenovani model afirmativnega soglasja) ter “ne pomeni ne” (tako imenovani model veta). Po modelu “ja pomeni ja” je kaznivo dejanje posega v spolno nedotakljivost podano, če za poseg druga oseba ni vnaprej dala soglasja; po modelu “ne pomeni ne” pa, če storilec ignorira navzven prepoznano zavrnitev.

Vzporedno s pripravo predloga spremembe Kazenskega zakonika v model soglasja, se je v javnosti vzpostavil širši družbeni konsenz, posledično pa tudi politični, za prehod v sistem modela soglasja, in sicer v njegovo različico afirmativnega soglasja (“ja pomeni ja“). Kljub temu, da se je na podlagi mnenj strokovnjakov ministrstvo bolj nagibalo k modelu soglasja v različici veto (“ne pomeni ne“), ki bi bil korigiran tako, da bi pokril tudi situacije, ko žrtev zaradi različnih razlogov ne more izraziti ne-strinjanja, je ministrstvo takoj podprlo namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela “ja pomeni ja“.

https://twitter.com/PetraCernetic/status/1364932955727147011?s=20

Kot navaja ministrica mag. Lilijana Kozlovič, model “ja pomeni ja” ali model “ne pomeni ne” – oba sta “modela soglasja” in s tem oba velik napredek v smeri, da je za najhujše posege v spolno nedotakljivost drugega potrebna privolitev. “Močno podpiram, kateri koli predlog zakona, ki je in bo omogočil večjo zaščito žrtev, ter v tej luči odprl vrata za še večjo javno, politično in strokovno razpravo. Morda bo to tema glede katere bo politika složna,” je dejala Kozlovičeva.

V sredo sprejeti vladni predlog spremembe Kazenskega zakonika določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala, in torej svoje privolitve ni konkludentno ali z besedami izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po tako imenovanem modelu afirmativnega soglasja (“ja pomeni ja“). Predlog zakona vlade torej prav tako uveljavlja princip “ja pomeni ja“, saj je DZ RS Vladi RS dne 4. februarja 2021 naložil, da mu v šestdesetih dneh predloži spremembo Kazenskega zakonika po modelu “ja pomeni ja“.

Ministrica Kozlovičeva je še dodala: “Podpiram vsa prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti. Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v Državnem zboru, razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko, ter bo usmerjena v skupni cilj – v najboljšo zaščito žrtev in pravne države.

Sara Bertoncelj