Tako Tomaž Vesel kot tudi Boris Štefanec sta ob dejstvu, da KPK nima dokumentacije, izrazila začudenje. “Takratni predsednik KPK Boris Štefanec mi je zagotovil, da gre za športno udejstvovanje in s tem izjemo po zakonu,” je dejal Vesel. Štefanec nam je povedal: “Gospod Vesel je poslal na KPK pisno vprašanje in smo mu odgovorili, da v skladu z določili 26. člena, ni ovire za aktivnost na Fifi. Šlo je za pisno mnenje, ki sem ga podpisal.” Medtem je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sporočila, da z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki ne razpolaga – lahko to pomeni, da Vesel in Štefanec ne govorita resnice ali pa mnenje pač še ni tudi soglasje?
“Predsednik računskega sodišča je na KPK naslovil pisno vprašanje ali je dejstvo, da je predsednik računskega sodišča in da je predlagan za predsednika komisije za skladnost poslovanja FIFE, okoliščina ki lahko pomeni, da tega ne sme opravljati. KPK je izdelala pisno mnenje, da ob upoštevanju institutov zapisanih v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ti dve funkciji nista v nasprotju oziroma ni razlogov, da ju ne bi smel opravljati. Posebej pa je bil opozorjen, da mora vsako leto v skladu z zakonom prijavljati spremembo svojega premoženja, če gre za povečanje večje kot 10 tisoč evrov v enem letu in to je počel. Pri tem bi ob prijavi spremembe premoženjskega stanja, ki ga je vsako leto dobila, KPK lahko na lastno pobudo začela postopek ugotavljanja nezdružljivosti funkcij, če bi tako smatrala, pa takšen postopek ni bil nikoli uveden. Takšen postopek pa se lahko uvede na pobudo katerega koli sodelavca KPK in nikakor ne samo na pobudo predsednika KPK,” je v pogovoru za portal sobotainfo.com povedal nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel se namreč sooča z očitki zaradi hkratnega opravljanja pridobitne dejavnosti za Fifo. KPK naj bi Veselu sicer še v času predsedovanja Štefanca posredovala pisno mnenje v katerem so zapisali, da njegovo predsedovanje Fifini komisiji ni v nasprotju interesov z opravljanjem funkcije predsednika računskega sodišča. Vendar pa se dotični dokument nikjer ni našel, zato se poraja dvom, ali v resnici sploh obstaja. Gregor Virant je sicer opozoril, da tu niti ne gre za konflikt interesov, temveč predvsem za 26. člen zakona o integriteti, ki med drugim pravi, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Po poročanju portala nekaterih medijev, je bilo na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva ugotovljeno, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki ne razpolaga. Tako so jim namreč odgovorili v uradni odločbi, na zahtevo, za dostop do dokumentov, v katerih naj bi se KPK opredelil o združljivosti funkcij predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela z njegovo funkcijo v mednarodni nogometni zvezi Fifa. Vesel je sicer večkrat povedal, da je pred nastopom nove funkcije v mednarodni nogometni zvezi (Fifa) s tem seznanil KPK in prosil za stališče. “V pisnem odgovoru so mi sporočili, da ne vidijo nobenega konflikta interesov in da sta funkciji združljivi,” je decembra za Siol, povedal Vesel.
Ustni dogovor ni dovolj, dokumentacije ni
Poročali smo že, da sta tako Vesel kot tudi Boris Štefanec ob dejstvu, da KPK nima dokumentacije, izrazila začudenje. “To me čudi. Dokumentacijo sem pripravljen javno objaviti sam. Takratni predsednik KPK Boris Štefanec mi je zagotovil, da gre za športno udejstvovanje in s tem izjemo po zakonu,” je dejal Vesel. Spomnimo, Vesel je na novinarski konferenci konec decembra lani zatrdil, da bo dokumente javno objavil, vendar do danes tega še ni storil. Slišati je sicer govorice, da naj bi šlo pri podaji mnenja o opravljanju dodatne dejavnosti pri Mednarodni nogometni zvezi za neposredno komunikacijo med predstojnikoma obeh organov, kar naj bi lahko potrdil, in nekako tudi je, tudi nekdanji predsednik Komisije Štefanec. Tovrstno odločbo je treba seveda vnesti v sistem, zato tudi njun morebitni ustni dogovor v tem primeru ne bi smel zadostovati. Je pa seveda tudi vprašljivo, po katerih kriterijih naj bi Štefanec ocenil, da gre pri Veselovem delovanju na Fifi, ki mu letno prinese približno četrt milijona dolarjev, za športno udejstvovanje, torej da gre za nepridobitno dejavnost.
Štefanec je iz stranke Pozitivna Slovenija izstopil le en dan pred imenovanjem za predsednika KPK
Velja še omeniti, da je odločitev Boruta Pahorja leta 2014, da za novega predsednika komisije imenuje Štefanca, v javnosti sprožila kar nekaj pomislekov, predvsem glede njegove politične povezave. Štefanec je bil namreč član stranke Pozitivna Slovenija, iz stranke pa je izstopil le en dan pred imenovanjem za predsednika protikorupcijske komisije. Pred tem je Štefanec delal v Murski Soboti, kot samostojni odvetnik. Šest letni mandat predsednika komisije mu je potekel marca lani. Med predlaganimi kandidati ga vnovič ni bilo, nad čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. “Ne rečem, da sem najboljši od devetih prijavljenih kandidatov, nikakor pa nisem, če se primerjam s preostalimi primernimi kandidati, neprimeren,” je povedal za STA, Pahorju pa je celo napisal pismo in ga opozoril na morebitno nepristranskost in neenakopravnost pri izbiri kandidatov. Tudi pred nedavnim je opozoril, da nikakor ne bi smelo biti spregledano, da je bil predsednik te izbirne komisije gospod Janez Stare, po besedah Štefanca eden izmed največjih zaslužkarjev iz naslova avtorskih pogodb, kar je KPK prikazala v svoji aplikaciji Erar. “On enostavno ne bi smel biti ne predsednik in ne član te komisije,” je dejal. Štefanec je poudarjal tudi, da ima po svojem prvem mandatu na tem položaju vsekakor več izkušenj kot ostali, vendar pa se je komisija očitno odločila, da so bolj od izkušenj pomembni rezultati. Ki jih Štefanec ni imel. V javnosti so se pojavljali komentarji v stilu, da ob njegovem delovanju korupcija postaja ena bolj perspektivnih dejavnosti. Aprila je nato Štefanca na čelu KPK zamenjal Robert Šumi.
Morebitno dovoljenje za izjemno opravljanje eksplicitno dovoljene pridobitne dejavnosti (izobraževalne, raziskovalne ipd.) sodnikov, ustavnih sodnikov, sodnikov RSRS ne daje KPK, pač pa ustrezen organ teh sodišč, na primer v primeru US t.i. upravna seja tega sodišča. Ni znano, ali je bilo kako soglasje za opravljanje pridobitnega dela predsedniku Računskega sodišča sploh izdano. Tudi če bi bilo, pa pridobitna dejavnost predsednika Računskega sodišča pri Fifi sploh ni navedena kot možna izjema. Tudi glede na obseg te pridobitne dejavnosti, je tako dovoljenje ali soglasje protizakonito. Če bi se vsemu navkljub sprejelo stališče, da je lahko sodnik Računskega sodišča v pridobitnem razmerju, kakršno je konkretno razmerje predsednika Račusnkega sodišča s Fifo, morajo po analogij odpasti vse omejitve pridobitne dejavnosti sodnikov, ustavnih sodnikov, tožilcev itd. Sklenemo lahko torej, da je funkcija sodnika Računskega sodišča sedanjemu predsedniku Veselu, glede na njegovo večletno nedopustno pridobitno dejavnost, prenehala ex lege oz. po zakonu samem. In ne šele danes, pač pa s tistim dnem, ko je nastopil svojo funkcijo na Fifi.
Vesel naj bi sicer bil pod drobnogledom KPK-ja, in sicer zaradi suma kršitve 26. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na KPK so povedali, da je zadeva šele v fazi predhodnega preizkusa, v okviru katerega se pridobiva pojasnila in dokumentacijo. V postopku Komisija preverja morebitno nezdružljivost opravljanja funkcij v skladu s 26. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter morebitne druge kršitve ZIntPK. Trajanje postopka je odvisno od več dejavnikov, zato ni mogoče napovedati, kdaj bo zaključen. “Res je spreminjanje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije neuspešna zgodba pri kateri sem tudi sam sodeloval ves svoj šestletni mandat in zdaj na koncu ugotavljam, da neuspešno,” je za portal Sobotainfo.com še povedal Štefanec. In s to izjavo se lahko strinjamo.
Sara Bertoncelj