O problematiki domov za starejše smo se pogovarjali z magistrico poslovnih ved Zlato Marin, direktorico ljubljanskega Doma upokojencev Center, ki vključuje tri enote: Tabor, Poljane in novo Roza kocko v Dravljah, ki je namenjena ljudem z demenco.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je letos dovolilo največ 4,5-odstotni dvig oskrbnin v domovih za starejše, kolikor je bil tudi dvig pokojnin. Preostali znesek naj bi pokrila interventna zakonodaja, vendar je za zdaj ostalo le pri obljubah. Domovi za starejše so zato zaradi nepokritih stroškov v velikih težavah. Poleg tega se soočajo tudi z zelo velikim pomanjkanjem kadra. Kot pravi naša sogovornica: “Nismo daleč od ukrepa, ko bomo v domovih prisiljeni poklicati svojce, da pridejo iskat svoje starše …”
Stroški v domovih za starejše v zadnjem letu nenormalno naraščajo. Koliko so višji v vašem primeru?
Tudi v našem zavodu se srečujemo s problemom obvladovanja stroškov. Zaradi visokih stroškov elektrike (z regulacijo uredbe se je elektrika v letu 2023 glede na leto 2022 zvišala za okoli 300 odstotkov), živil (okoli 30 odstotkov), ogrevanja, stroškov dela in stroškov vzdrževanja ta čas poslujemo negativno. Seveda negativen izid poslovanja je predvsem na prihodkovni strani iz oskrbnin, iz katerih se navedeni stroški tudi financirajo.
V nekaterih domovih popravljajo finančne načrte za leto 2023 in načrtujejo presežek odhodkov nad prihodki, izgubo torej, kar se doslej ni dogajalo. Kako je s tem pri vas?
Tudi mi bomo do konca leta določena finančna sredstva prerazporedili znotraj finančnega načrta 2023, vendar nismo prepričani, da bo to dovolj, da bi izničili negativni poslovni izid na dohodkovni strani iz oskrbnin. Ali bomo poslovno leto končali s pozitivno ničlo, tudi z upoštevanjem vseh dohodkovnih strani (zdravstvo, oskrba, gospodarska dejavnost), pa ta čas težko ocenimo.
Kako pa je z likvidnostjo, se dom dodatno zadolžuje?
Za zdaj z likvidnostjo nimamo težav in srčno upam, da nas to v letu 2023 ne bo doletelo.
Ali povprečna cena zdravstvene nege pokriva opravljeni obseg storitev?
Na dohodkovni strani imamo iz zdravstvene blagajne ta čas pozitiven poslovni izid. Razlog za to so omejevanje oziroma optimalizacija materialnih stroškov, ki se financirajo iz zdravstvene blagajne, ter manjši stroški dela (pomanjkanje zdravstvenega kadra na trgu dela – pod normativom). Za zdaj storitve zdravstvene nege v celoti zagotavljamo, pri tem pa si pomagamo s študenti in z drugimi profili zaposlenih (zaposleni na oskrbi).
Kako pa zdravstvena zavarovalnica plačuje stroške? Ali jih poravnava redno, ko nastajajo, ali pa gre morda za poračune za nazaj – so ti morda prenizki?
Zdravstvena blagajna redno plačuje stroške (najpozneje do 5. v mesecu).
Slišati je, naj bi se oskrbnine ob koncu leta zvišale, država pa naj bi še naprej omejevala dvig oskrbnin. Kaj se dogaja?
Ministrstvo za solidarno prihodnost je 26. septembra obvestilo zavode, da bo uskladitev cene oskrbe mogoča s 1. oktobrom. Zdaj preračunavamo, za koliko lahko (če bomo) dvignemo ceno oskrbnega dne z upoštevanjem parametrov, ki jih je ministrstvo poslalo. Po končnem pregledu situacije se bomo odločali o dvigu cene.
Na eni strani imamo odsotnost oziroma spregled interventnih ukrepov države, na drugi omejevanje dviga oskrbnin. Kam to vodi?
V žargonu bi dejali, da je to »vprašanje za milijon dolarjev«. Težko odgovorim na to vprašanje.
Kako je z investicijami v vašem domu za starejše?
Pri nas ta čas poteka investicija v enoti Poljane. V vednost: naš zavod posluje v treh enotah na različnih lokacijah, in sicer v enotah Tabor in Poljane, ki sta v samem središču Ljubljane, in v novozgrajeni enoti Roza kocka v Dravljah, ki je namenjena osebam, obolelim za demenco. Projekt obnove enote Poljane je vreden 5.345.161,55 evra (z DDV). Večji del denarja smo prejeli iz proračuna (ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za solidarno prihodnost), in sicer v vrednosti 4.488.183,35 evra, drugi del obnove pa zavod financira sam (privarčevana sredstva poslovnih izidov iz preteklih let).
Domovi za starejše se soočajo tudi s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra. Kako je s tem pri vas?
V zadnjih petih letih intenzivno opozarjamo na pomanjkanje kadra v domovih, in sicer tako medicinskega osebja (diplomirane medicinske sestre, srednje medicinske sestre, bolničarji) kot tudi preostalega kadra (kuharji, natakarji …). Kot družba se na ta opozorila ne odzivamo. S tem kvečjemu pripomoremo k slabšanju stanja. Danes poslušamo in beremo v medijih, kako v domovih že zmanjšujemo kapacitete, ker primanjkuje kadra, novi domovi ostajajo zaprti, ker na trgu dela ni dovolj kadra, o dostojnem staranju znamo veliko povedati, a ga peljemo v nasprotno smer itd. Smo se kot družba odzvali? Ne. Tolažimo se z besedami »saj bo boljše«. Verjemite, ne bo, če ne bomo ničesar naredili. Mogoče čakamo še zadnji ukrep, ko bomo v domovih prisiljeni poklicati svojce, da pridejo iskat svoje starše, ker jim nima kdo razdeliti zdravil, jih zdravstveno negovati, jim zamenjati plenice ali jih nahraniti. Verjemite, domovi nismo deleč od teh ukrepov.
Kaj ta čas lahko kot družba naredimo, da ne pride do teh skrajnih ukrepov?
Zaposlene, ki zaradi empatije do starostnikov še vztrajamo v domovih, lahko pošteno plačamo in nagradimo za opravljeno delo. Pa ne jutri! Danes, ker bo jutri mogoče že prepozno.
Kako je s pomočjo na domu, se srečujete s čakalnimi vrstami, in če se, kaj je razlog?
Ljubljanski domovi ne izvajamo pomoči na domu. V Ljubljani je ustanovljen Zavod za pomoč na domu, ki je v pristojnosti občine.
V domu ste zaposleni že več let. Če primerjate zdajšnje stanje s stanjem pred leti, kakšne so razlike?
Včasih smo razmišljali, kako bi storitev in bivalne standarde za stanovalce izboljšali. Danes žal razmišljamo, kako preživeti mesec in stanovalcem zagotoviti osnovne storitve, ki so z zakonom predpisane. Pri tem največji problem predstavlja pomanjkanje kadra na trgu dela. Včasih smo lahko izbirali med dobrim in slabšim kadrom, danes pa k nam v pol leta nihče ne pride na razgovor. Včasih smo lahko daljše bolniške (daljše od enega leta) nadomeščali z zaposlenimi za določen čas, danes je to znanstvena fantastika. Tudi če objavite razpis za nedoločen čas, nihče ne pride na razgovor.
Ste po naravi optimistka?
Vedno sem bila optimistka. Pravijo, da po dežju vedno pride sonce. To še drži? (smeh)
Je še kaj, kar bi bilo treba poudariti?
Da, implementacijo zdravstvenega kadra iz republik nekdanje skupne države v naš zdravstveni sistem (priznanje izobrazbe). Kandidat z zdravstveno izobrazbo (diplomirane medicinske sestre, srednje medicinske sestre, bolničarji) potrebuje najmanj eno do dve leti za implementacijo, in sicer, da opravi izpit iz slovenščine, pripravništvo in strokovni izpit. V tem času ga lahko zaposlimo samo na področju socialne oskrbe – zunaj opravljanja storitev iz zdravstvene nege torej –, na primer na delovno mesto čistilke ali strežnice, seveda z minimalno plačo. S tem dohodkom mora zaposleni plačati najem stanovanja in pokriti druge stroške. Po opravljenem pogovoru se kandidat zahvali za ponujeno delo in nadaljuje svojo pot drugje.
Marjeta Bogataj
Prispevek je bil prvotno objavljen v Demokraciji