Vrhovni sodnik Branko Masleša še vedno “skrbno čuva” svoja dokazila o opravljenem pripravništvu, ki naj bi ga opravljal na Okrožnem javnem tožilstvu v Sarajevu nekje od pomladi leta 1975 pa do poletja 1976. Mnogi menijo, da mu ne bi krona padla z glave, če bi dokazila predstavil tudi sodnemu svetu in javnosti. A Masleša se ne da. Nič bolj zgovorno ni vrhovno sodišče, ki ne pove, zakaj je Masleša za opravljanje pravosodnega izpita rabil posebno odobritev Republiškega sekretariata za pravosodje in organizacijo uprave v BiH. Pravijo, da gre za zasebno zadevo – pa čeprav Masleša opravlja javno funkcijo. Človek bi za nameček še pomislil, da sodnik z nastavljanjem sumljivih diplom namerno preusmerja pozornost od pomembnejših vprašanj. Medtem ko javnost ugotavlja, ali na pečatu manjka zvezda, je Masleša namreč še vedno na svojem položaju, pa čeprav morda kot nezakoniti sodnik.
Branko Masleša je pred kratkim za MMC pojasnil, da je na izvirniku diplome suhi žig, ki ga zato na njeni kopiji ni videti. Navedel je tudi, da je v publikaciji 70 let Pravne fakultete v Sarajevu 1946–2016 na strani 231 naveden med diplomanti te fakultete, iz pisanja v sarajevskem časopisu Dnevni Avaz z 10. januarja letos pa izhaja, da je pristojna inšpekcija pri pregledu na fakulteti ugotovila, da je nesporno, da je tam pridobil diplomo in strokovni naziv diplomirani pravnik v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. To, da ima Masleša po vsej verjetnosti opravljeno diplomo, je v preteklosti večkrat napisal tudi naš medij – vendar pa je bila tretja diploma, ki jo je pokazal vrhovni sodnik, še bolj nenavadna od prvih dveh. Pri prvih dveh bi namreč lahko trdili, da gre za izpis iz evidence, kar pomeni, da se njegove podatke “potegne” iz evidence in se jih natisne na diplomo. Kar bi pojasnilo novejši font in še kakšno drugo anomalijo, na katero so opozarjali mnogi. Po besedah Masleše gre zdaj razbrati, da ni šlo za izpis iz evidence, ampak za kopijo diplome, kar pa zadeve znova zaplete. Zaplete pa jih tudi suhi žig, ki se je končno pojavil na tretji, “originalni” diplomi. Če ne drugega, namreč skoraj zagotovo manjka zvezda.
Ni sicer jasno, zakaj bi se Masleša toliko zapletal s čudnimi kopijami diplome, če je tudi inšpekcija v Sarajevu potrdila, da je pregledala njegov indeks, v katerem je našla vse potrebne izpite in podpise profesorjev. Eden od možnih scenarijev bi bil, da želi nekaj prikriti, še bolj verjetno pa je, da želi preusmeriti pozornost. Če se javnost ukvarja z diplomo, se bo morda na pravosodni izpit pozabilo – glede slednjega so stvari namreč precej bolj vprašljive. Tega se zaveda tudi Masleša. Za MMC je namreč pojasnil, da je poznejši zakon o pripravništvu iz aprila 1980, ki je stopil v veljavo dan, preden je na Temeljnem sodišču v Kopru izrekel prvi sodbi, prav tako določal enoletno pripravništvo, v 48. členu pa je predpisoval, da izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti za opravljanje nalog in del sodnika tudi tisti diplomirani pravnik, ki je imel dve leti delovnih izkušenj na pravnem področju, če je bil izvoljen oziroma imenovan do 31. decembra 1981.
Zakon o pripravništvu iz aprila 1980 decembra 1979 še ni veljal
Požareport je pred časom objavil edini dokument, ko mu po njegovih besedah res lahko verjamemo – sklep, po katerem je bil Masleša v Kopru izvoljen za sodnika, in sicer 26. decembra 1979. V življenjepisih, ki so se pojavljali na spletu, je bilo navedeno, da je bil Masleša za sodnika izvoljen 1. aprila 1980 in nekako tako je očitno povedal tudi sedaj za MMC, čeprav je vse skupaj zavil v izrek prve sodbe in izvolitve za sodnika ni omenjal. V času njegove izvolitve je torej še veljal zakon iz leta 1972, ki je nalagal dve leti pripravništva. Pa četudi bi se doba pripravništva ujemala, še vedno ni nobene pravne podlage, s katero bi se pravosodni izpit opravljen v BiH izenačilo s slovenskim – tako da je to podajanje z datumi pravzaprav nesmiselno. Da je še kako pomembno, da v Zakonu o pravosodnem izpitu iz leta 1972 ni določbe, ki bi s pravosodnim izpitom po tem zakonu izenačevala tudi pravosodne izpite, opravljene po zakonih drugih socialističnih republik nekdanje SFRJ – je pa s pravosodnim izpitom izenačila nekatere druge izpite, med njimi tudi izpit, ki so ga opravili častniki JLA, je pred nedavnim poudaril tudi vrhovni sodnik Jan Zobec.
A ne pozabimo, da se Slovenija, medtem ko javnost ugotavlja, ali na suhem žigu Masleševe diplome manjka zvezda – to naj bi namreč imeli vsi podobni žigi v Jugoslaviji – še vedno sooča s problemom imenovanja sodnikov, ki so opravili pravosodni izpit v nekdanjih državah SFRJ, za sodnika pa so bili imenovani v Sloveniji. Čeprav se je glede tega vprašanja vrhovno sodišče že izreklo – izreklo se je torej o veljavnosti pravosodnih izpitov opravljenih v drugih republikah: “Pooblaščenka je opravila pravosodni izpit v Bosni in Hercegovini leta 1961, v slovenskih predpisih pa ni podlage za to, da bi se pravosodni izpiti, opravljeni v republikah nekdanje Jugoslavije, priznali kot pravniški državni izpiti po ZPDI,” so zapisali v odločbi leta 2017, leta 2020 pa so tudi podali stališče, da ZPDI ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. Pri nameri, da bi stvari končno prišli do dna, nastopi še en problem. Vladimir Horvat je namreč opozoril, da v zakonu manjka predviden postopek, ki bi sodnemu svetu omogočal pravice za obravnavanje takih primerov – torej tudi preverjanje pristnosti kvalifikacij sodnikov.
So se pomanjkljive zakonodaje zavedali že od samega začetka?
Te problematike naj bi se zavedal tudi dr. Jože Pučnik in to že leta 1994 na seji DZ ob prvih volitvah sodnikov v trajni mandat. Takrat, ko so izvolili tudi Maslešo. Takrat je namreč predsednico sodnega sveta vprašal, kakšne možnosti ima sodni svet, da korigira eventuelno napačne odločitve ali neprimerno oziroma nezadostno preverjene odločitve. Torej, ali je kakšna možnost, da se, potem ko Državni zbor potrdi sodnika, odkrijejo morebitna nasprotujoča dejstva. Po njegovih informacijah so bile namreč te možnosti minimalne, na družabnem omrežju pa lahko tudi preberemo, da se tega glasovanja ni želel udeležiti – ker sodni svet ni pravočasno opravil svojega dela, kakor ga zahteva zakon.
Sara Bertoncelj