fbpx

Novinar Borut Meško 2. maja 1991 nasprotoval jugoslovanskemu “prisilnemu jopiču” – je zato pristal v nemilosti Veselinoviča?

Pokojni novinar Borut Meško (Foto: STA)

Maj se je kljub prazničnemu vzdušju začel vse prej kot mirno. Zaznamovali so ga vse ostrejši odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so vidno preraščali v odkrit vojaški spopad. Ob tem se je zaostroval tudi položaj Slovenije. Novinar Borut Meško je v časopisu Slovenska država ob tem zapisal: “Če nas bodo držali v tem jugoslovanskem “prisilnem jopiču”, se lahko zgodi, da bomo tako ali drugače obsojeni na asimilacijo in eksodus. Slovensko nacionalno vprašanje moramo zato v čim večji meri internacionalizirati … Bolj kot kdajkoli potrebujemo v Sloveniji podporo v tujini in zamejstvu živečih Slovencev, njihove apele in interpelacije pri zahodnih vladah. Imamo možnost, da ustanovimo lastno državo, saj takšne priložnosti Slovenci bržkone ne bomo imeli nikoli več.”

Srbski terorizem je v prvih dneh maja zajel večino narodno mešanega območja Hrvaške, od Knina do Slavonije. 2. maj je bil najbolj črn dan od začetka kninske vstaje avgusta 1990, saj so srbski teroristi v enem dnevu umorili in ranili številne policiste ter civiliste, žrtve so bile tudi med srbskim prebivalstvom. Številke ubitih so se v različnih poročanjih razlikovale. VBorovem selu pri Vukovarju so oboroženi srbski vaščani začeli navzkrižno streljati na policijsko ekipo, pri čemer naj bi umrlo 12 policistov, 21 pa je bilo ranjenih. Tja je prispela tankovska enota Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je streljala na hrvaške specialce in skušala preprečiti njihovo posredovanje.

Oglejte si še: Je suis Borut Meško!

Kljub nejasnim napovedim za prihodnje dni je bilo jasno, da ti dogodki pomenijo uvod v srbsko vojaško okupacijo dela Slavonije in Baranje. Prebivalci Bibinj pri Zadru so zahtevali orožje, s katerim bi sami obračunali s srbskimi teroristi. Na helikopter hrvaškega notranjega ministrstva, ki je pristajal v okupirani hrvaški vasi Kijevo, so streljali kninski teroristi in ga med vzletom dobesedno prerešetali, a se je desetim osebam v helikopterju kljub temu uspelo umakniti brez posledic.

Kdo je napadel dr. Franja Tuđmana?
Ponovni sestanek predsednikov jugoslovanskih držav, ki je potekal tik pred prvomajskimi prazniki na Cetinju v Črni gori, je odmeval še nekaj dni po njegovem zaključku. Velik odmev pa ni bil toliko posledica same vsebine srečanja kot odziv na incident, ki se je pripetil predsedniku Republike Hrvaške dr. Franju Tuđmanu. Na tiskovni konferenci je namreč opozoril, da se nanj in na nekatere druge udeležence srečanja pripravlja atentat. Po koncu konference se je odpravil proti letališču v drugi smeri, kot je bilo predvideno, a je kljub temu ob izhodu iz mesta Titograd nekdo vrgel kamen na njegov blindirani avtomobil. Črnogorsko notranje ministrstvo je ob incidentu zapisalo, da je šlo le za manjšo prasko na avtomobilu, a črnogorski predsednik mag. Momir Bulatović se je moral po hitrem postopku javno opravičiti. Nekatera dejanja so namreč pokazala, da pri vsem dogajanju ni šlo zgolj za naključje. Kot je bilo razbrati iz neuradnih informacij, je skušal Bulatović z izbiro Cetinja za izvedbo visokega srečanja Cetinje očrniti in mu odvzeti ugled. Bulatović je imel namreč to mesto za središče “črnogorskega separatizma in antisrbske politike”. Meščani Cetinja so takoj po incidentu Tuđmanu izrekli opravičilo, v ta namen zbrali množico podpisov in sporočili, da jih je sram pred njim in civiliziranim svetom, da se je to zgodilo. 2. maja 1991 je črnogorsko notranje ministrstvo sporočilo, da je na avtomobil dr. Tuđmana kamen vrgel 30-letni voznik Vasilije Djurišić iz Podgorice. V sporočilu ni bilo navedeno, zakaj in v kakšnih okoliščinah je do incidenta prišlo, zapisano je bilo le, da bodo proti storilcu sprožili kazenski postopek.

Slovenska vlada je z zaskrbljenostjo spremljala dogodke v sosednji Hrvaški in opozarjala na nevarnost državljanske vojne, ki bi bila predvsem posledica vmešavanja vojaškega vrha JLA. Ta je brez pooblastil neposredno ščitila srbske teroristične akcije.

Lojze Peterle gostil jurskega predsednika Francoisa Lachata
Dan pred sestankom Odbora za sodelovanje vzhodnih in zahodnih regij pri skupščini evropskih regij je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sprejel predsednika republike in kantona Jura iz Švice Francoisa Lachata. Gostu je predstavil politične in gospodarske razmere v Sloveniji ter izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju s tem kantonom, s čimer se je Lachat strinjal in izrazil podporo prizadevanjem slovenske vlade.

Praznovanje prvomajskih praznikov je bilo v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah skromnejše kot v preteklih letih, predvsem pa z manjšim političnim prizvokom. Srečanja s kresovi in postavljanje mlajev so večinoma organizirali sindikati. Kranjčani so že tradicionalno praznovali na Joštu, kjer pa ni bilo več lipe, ki jo je v 70. letih zasadil jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.

Marta Keršič, Gov.si