fbpx

[Video] Zakaj se pod to vlado toliko gradi in gospodarstvo potrebuje toliko delovnih mest?

Janez Janša (Foto: SDS)

Ekonomisti poudarjajo, da je vlada Janeza Janše v nasprotju z vlado Boruta Pahorja v času krize ukrepala pravočasno, s čimer ji je uspelo omiliti posledice krize, ki jo je povzročil koronavirus. Na račun prave politike se uvrščamo med države z najnižjo brezposelnostjo in najboljšo gospodarsko rastjo. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da smo priča rekordnemu povpraševanju po kadrih. To pa se lahko kaj hitro spremeni, če bo na oblast ponovno prišla leva vlada, ki že napoveduje uvedbo novih davkov, s čimer bo trend rasti gospodarstva obrnila navzdol, kar je pokazala že preteklost. “Naš cilj ni le ustvarjanje delovnih mest. Naš cilj je, da ustvarjamo čim bolje plačana delovna mesta,” je nasprotno dejal predsednik vlade Janez Janša. 

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je Slovenija uvrstila med države z najnižjo brezposelnostjo. Zavod za zaposlovanje je dejal, da je povpraševanje po kadrih rekordno. “V času vseh preteklih vlad je primanjkovalo delovnih mest. V času te vlade pa primanjkuje delovnega ljudstva. Še nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi podjetja na jumbo plakatih iskala delavce. Držite se te vlade, ki zagotavlja blaginjo za vse,” je ocenil eden izmed uporabnikov Twitterja ob pogledu na jumbo plakat, kjer eden izmed delodajalcev išče delovno silo.

Vsekakor je pravilno, da živimo v socialni državi. Hkrati pa moramo tudi imeti v mislih, da je ravno gospodarstvo tisto, ki poganja socialno državo. Z napovedjo levičarjev, da bi dvignili davke v prihodnjem mandatu, obstaja velika nevarnost, da se bo gospodarska rast znižala, s tem pa se bodo znižali tudi prilivi v državni proračun. “Taubi (Golob) bo odpravil vse škodljive posledice, kot so največja gospodarska rast in najmanjša brezposelnost,” je pojasnil drugi izmed uporabnikov Twitterja.

Rezultati zadnjega leta pričajo o izjemnem okrevanju slovenskega gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila svetovna pandemija, česar pa ne bi bilo brez učinkovitih protikoronskih paketov ter drugih gospodarskih ter socialnih ukrepov aktualne vlade. Podatki neodvisnih institucij torej kažejo nesporno uspešnost vlade Janeza Janše, česar ne morejo zanikati niti osrednji mediji ali opozicija. “Naš cilj je, da Slovenija do leta 2030 pride med 15 najbolj razvitih držav na svetu in da bo povprečna slovenska družina imela višji standard, kot ga ima danes, in s tem tudi večjo kvaliteto življenja,” je pojasnil Janša. Medtem pa njegov največji tekmec napoveduje, da bo ukinil vse zakone, ki so bili sprejeti pod njegovo vlado, kar nakazuje na nevarnost, da bodo morali ljudje vrniti vse pomoči.

Se bo ponovil scenarij leta 2008?
Podobna taktika je bila vidna že pred leti, ko je po izjemnih uspehih Janševe vlade nastopila vlada Boruta Pahorja. Sicer je bila za to situacijo kriva tudi globalna finančna kriza, a je vseeno bistveno poudariti, da so bili ukrepi za omilitev krize neustrezni. Denimo zakon o subvencioniranju delovnega časa je bil sprejet šele 14. januarja 2009, delno povračilo nadomestila plač pa je bilo omogočeno šele pet mesecev kasneje. Janševa vlada pa je v nasprotju s Pahorjevo za ukrepe poskrbela takoj po izbruhu epidemije. “Vlada je na to krizo odgovorila hitreje in močneje kot pred dvanajstimi leti,” ocenjuje ekonomist Matej Lahovnik.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji skozi leta (Vir: SURS)

Gospodarska kriza po letu 2008 je tako postala dober primer in nauk, kako ukrepati v času krize, s katero smo se soočili. “Ko je nastopil čas krize pred dvanajstimi leti, so vlade prepozno odgovorile na finančno krizo, ki nas je doletela, saj je bila kriza, ki smo jo doživeli, povsem nekaj novega,” je obrazložil takratni gospodarski minister Lahovnik. Po tej krizi si še dolgo nismo opomogli, ves čas levih vlad pa je bila brezposelnost na izjemno visoki ravni vse do leta 2015, ko je ta pričela upadati.

S finančnega vidika je bil najobsežnejši paket pomoči ukrep plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja in je znašal več kot 622 milijonov evrov. Prispevki pa so bili plačani več kot 742 tisoč upravičencem. Drugi finančno najobsežnejši paket pomoči pa je vlada namenila za področje delovnih mest, investicija države pa je znašala nad 414 milijonov evrov. V sklopu tega ukrepa je več kot 147 tisoč upravičencev prejelo nadomestila za čakanje na delo. Za zagotavljanje izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa je bilo namenjenih več kot 83 milijonov evrov.

Ker se je na celotni ravni EU prižgal alarm o izgubljenem desetletju zaradi epidemije, je, kot smo že omenili, vlada odreagirala hitreje in učinkovito. Slovenija je temu zgledu sledila, zato je z ukrepi zagotovila, da ostaja stopnja brezposelnosti dokaj nizka. Z morebitnim Golobovim prihodom na oblast nam ponovno grozi omejevalna politika, ki se jo je posluževala Alenka Bratušek. Medtem ko bi morali z ekonomskega vidika ravno takrat gospodarstvo spodbujati k rasti, smo namesto tega denar vložili v obubožane banke, vlada pa nam je dvignila stopnjo DDV, kar je gospodarstvo še bolj zadušilo. Se bomo iz zgodovine česa naučili?

Sara Kovač