[Javnomnenjska anketa] Upokojenski protesti Pavla Ruparja uživajo močno podporo Slovencev!

Protest upokojencev ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije. (Foto: STA)

Večina podpira proteste upokojencev, ki jih vodi nekdanji poslanec Pavel Rupar, navajajo rezultati ankete, čeprav aktualna oblast dela vse, kar je v njeni moči, da bi s pomočjo njej poslušnih medijev, vseslovenske proteste čim bolj zrelativizirala. A kot kaže, blatenje pobudnika iniciative Glas ljudstva, ki je prvi javno problematiziral, da se povsem pozablja na upokojence, torej tiste, ki so celo življenje garali in polnili državno blagajno, ni padlo na plodna tla. Ljudje namreč na lastni koži zelo dobro občutijo, da je občutno padla kakovost življenja na račun neaktivnosti vlade, zato jih je zelo težko prepričati, da temu ni tako. 

Potem ko je vlada navkljub zavedanju, da nas čaka kriza, vsem znižala plače, so vsakodnevni obiski trgovin za marsikoga postali prava nočna mora. Številna živila so se namreč navkljub Golobovi uvedbi košarice živil, ukrepa, za katerega je bilo že ob napovedi jasno, da ne bo prinesel nikakršnih rezultatov, podražila za nekajkrat. Še posebej težko s tem shajajo upokojenci, saj so bili ob visoki inflaciji deležni povišanja pokojnine za zgolj 5,2 odstotka. S tem povišanjem je še posebej tistim z najnižjimi dohodki povsem nemogoče pokrivati življenje stroške, ki so višji za 20 do 25 odstotkov, pri čemer ne gre pozabiti na plačevanje dodatnega zavarovanja in obveznega RTV prispevka.

Če so se ob napovedi prvega vseslovenskega shoda upokojencev vladajoči skupaj z osrednjimi mediji poskušali sprenevedati, jih je na realna tla postavila nezadovoljna množica ljudi sredi Ljubljane, ki je bila bistveno večja, kot si je tedaj kdo upal predstavljati. Še večja množica se je udeležila drugega vseslovenskega upokojenskega protesta. Vladajoče gibanje je v znak odgovora vzpostavila seniorsko organizacijo, pričeli so nas prepričevati, da jim je mar v resnici za upokojence, potem pa so zamaknili izvajanje dolgotrajne oskrbe, minister Luka Mesec pa v Tarči priznal, da pokojnine namenoma čakajo!?

Kaj si mislijo ljudje, najbolje razkrivajo rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je v obdobju od 20. do 23. marca za Novo24TV izvedla agencija Parsifal. Na vprašanje, kakšno je njihovo stališče glede protestov upokojencev, ki jih vodi Pavel Rupar, je večina (51,2 odstotka anketirancev) dejala, da proteste podpirajo, 38,5 odstotka anketirancev protestov ne podpira. 10,3 odstotka se jih ni opredelilo.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da so protestom najbolj naklonjeni moški v starostni skupini 18–34 let in tisti z osnovno in nižjo izobrazbo, tem pa sledijo tisti s poklicno izobrazbo. Šele na zadnjem mestu so tisti z višjo, visoko in še višjo izobrazbo. Med neopredeljenimi prevladujejo ženske v starostni skupini 18–34 let in posamezniki, ki imajo višjo, visoko ali še višjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

V petek se obeta že tretji množični protest, kjer se bo zahtevalo višje pokojnine
Če Gibanje Svoboda trdi, da je skrb za starejše njihova prioriteta, tega v praksi nedvomno ni videti. Namesto da bi oblast med drugim prisluhnila društvu Inštitutu 1. oktober, ki ima stik z ljudmi, ki se stežka preživljajo, smo priča navedbam s strani predsednice republike, kako naj bi se problematika politizirala. Pri nas je pač tako, da je posluh le za določene nevladnike, ki so povsem “naključno” pomagali vladi Roberta Goloba na oblast. Ti pa se celo srečujejo z oblastniki in pomagajo pri pisanju zakonov. Ker dialoga ni, še manj pa več kot potrebnih ukrepov, se nam v petek, 31. marca, ob 15. uri, na Trgu republike v Ljubljani obeta že tretji vseslovenski protest. Golob bo pozvan k pogovoru za višje pokojnine in odstopu z mesta predsednika vlade. Nezadovoljstvo zaradi neukrepanja njegove vlade je namreč veliko, ker pa se še povrhu napovedujejo novi davki, med drugim davek na nepremičnine, je nezadovoljstvo toliko večje. Govora je namreč zgolj o časovnicah, s katerimi pa si ne more navaden človek prav nič pomagati.

Demografski podatki ankete
Anketa je bila opravljena v obdobju od 20. 3. do 23. 3. 2023. V raziskavo je bilo zajetih 730 anketirancev, od tega 49,9 % žensk. Povprečna starost znaša 53,8 let, standardni odklon je 16,7. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (48,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (32,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (18,8 %). Največ anketirancev ima dokončano srednjo šolo (34,3 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,5 %), 21,8 % anketirancev je dokončalo poklicno šolo in 15,4 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,3 %), nato iz mesta (30,9 %) in manjšega kraja (15,7 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,7 %), sledita podravska (15,8 %) in savinjska (12,8 %) regija.

Ana Horvat