fbpx

Profesor prava ustavnim sodnikom in akademikom: “Je to res primerno v sedanji izjemni situaciji?”

dr. Marko Novak (Foto: IUS-INFO)

“Lahko so, seveda, akademiki kritični do nekaterih dejanj Vlade RS, toda vse metati v en koš in boj proti pandemiji enačiti z uvajanjem avtokracije, se zdi neproduktivno in najmanj nepotrebno, če že ne družbeno škodljivo. Takšna izjava namreč boj proti epidemiji v ničemer ne izboljšuje, temveč ga le otežuje, saj navijaško razpihuje razdvojenost v slovenski družbi. Malce pobalinsko, skorajda, kar modrecem, kar naj bi akademiki bili, nič kaj ne pritiče,” je opozoril profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze dr. Marko Novak ter izpostavil, da akademiki v podtonih svoje izjave sporočajo ljudem, da jim ni treba spoštovati ukrepov.

Skupina akademikov oziroma bolj natančno določeni člani Komisije za človekove pravice pri SAZU so prejšnji teden napisali odprto pismo poslancem – pismo, ki sicer po vsebini prav nič ne pritiče akademikom, pač pa bolj spominja na politični pamflet. Med drugim so namreč zapisali, da “vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti” ter da se po njihovi izjavi, ko so pred enim letom opozorili na arbitrarno sprejemanje ukrepov in avtokratska ter represivna ravnanja, avtokratski način vladanja ni zmanjšal, temveč povečal. Pismo je podprl tudi Forum za demokracijo, ki je pozval k enotnemu nastopu: “Če kdaj, potem je zdaj čas za odgovorno dejanje opozorila, da si mlada slovenska država, zgrajena na spoštovanju demokratičnih principov in vladavini prava, ne more privoščiti padca v brezno totalitarnosti.” Žalostno pa tudi povedno je, da v vsem času epidemije, sploh pa zdaj, ko so številke okužb rekordne, noben od teh ljudi ni pozval k enotnosti pri upoštevanju ukrepov in boju proti virusu.

Podobno ugotovitev je izpostavil tudi dr. Marko Novak, profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze. V svoji kolumni je med drugim zapisal, da že naslov pisma daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. “Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji,” je ocenil. Normalnemu človeku je res težko doumeti, da so vse sile uperjene v rušenje aktualne vlade in to v času, ko bi ljudje morali stopiti skupaj in se enotno boriti proti virusu, ki je med nami že leto in pol ter terja tudi nepotrebne smrti. Zdi se, kot da nasprotnike aktualne vlade prav nič ne moti, da ljudje zbolevajo in umirajo v imenu političnega boja, prek katerega se leva opozicija trudi ohraniti svoj privilegiran položaj, predvsem pa sredstva, do katerih jim ta položaj omogoča priti.

Foto: STA

Akademiki v podtonih svoje izjave sporočajo ljudem, da jim ni treba spoštovati ukrepov
“Nisem kakšen vladin apologet za vsako ceno,” je v svoji kolumni “Nepotrebno sporočilo akademikov” poudaril Novak in dodal, da je kot svobodomiseln vsaj v kakšnem delu praviloma kritičen do vseh slovenskih vlad. Priznal je, da je tudi tej vladi seveda mogoče očitati določene nepravilnosti. Toda nanjo zliti vso gnojnico tegob in tragedij, ki jih je prinesel virus, in ukrepe za njegovo zatiranje prepoznati kot očitno uvajanje avtokracije se zdi Novaku preveč.  V nadaljevanju je pojasnil, zakaj tako meni: “Zato, ker se še enkrat spet poudarja krivdo države oziroma vladajoče politike za vse naše tegobe. Še enkrat več je kriva država in pri tem smo lahko vsi mi neodgovorni, saj smo odgovornega prepoznali. Kot da tudi mi vsi nismo država? Akademiki v podtonih svoje izjave sporočajo ljudem, da jim ni treba spoštovati ukrepov, saj so ti neustavni, kajti Vlada »zlorablja epidemijo covid-19 in s komandnim pristopom represijo razširja na vso družbo«. To pa se ne zdi niti najmanj modro, kar pa bi od akademikov pričakovali,” je ocenil. Dodal je, da ni v redu, da se tudi druga kritika vlade v tem sporočilu, kot je vmešavanje v medije, kulturo, neimenovanje evropskih tožilcev itd., povezuje z epidemijo, saj se boj zoper epidemijo tako politizira, ljudje pa posledično ukrepov ne spoštujejo, kot bi jih morali, da bi epidemijo zaustavili ali vsaj preprečili njeno širjenje.

Akademiki nadalje poudarjajo, da naj bi bil pomemben predvsem “način, kako so ukrepi sporočeni javnosti, saj je od tega odvisno, ali jih bodo ljudje sprejeli kot nujne …, jih ponotranjili ter jih tudi spoštovali”. Bojim se, da je problem globlji kot le domnevno “neprijazna” komunikacija vlade. Glede ponotranjenosti ukrepov, tudi takšnih, kot so ti v epidemiji, je ta seveda odvisna od stanja normativne integracije družbe. Pri nas, na mejah Balkana, ta očitno ni na najvišjem nivoju. Je sploh kdo, ki ne pozna vsaj nekoga, ki je zlorabljal cepilna in druga potrdila – da bi prelisičil državo (ali vlado)? Ko so se ljudje sprostili, se ni več preverjalo izpolnjevanje pogojev PCT, zato je bil potreben strožji nadzor inšpekcijskih služb, da so ljudje stvar vzeli (zopet) resno. To so res represivna dejanja in mar niso v takšni situaciji potrebna? Po drugi strani pa stroga mimika obraza tudi retorično sugerira resnost situacije. Če ljudem omejuješ gibanje in jim nadevaš maske na obraze, se pri tem pač ne moreš smehljati.

Novak je v svoji kolumni nadaljeval, da je omenjena komisija tudi v svoji izjavi pozabila, da se človekove pravice, zlasti pravica do svobode gibanja in pravica do osebne svobode, v teh razmerah omejujejo zavoljo varstva drugih, v takšni ogrožajoči situaciji pomembnejših človekovih pravic, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja. Ob tem se vseskozi pozablja, da v primeru izjemnih družbenih situacij oziroma kriznih razmer tudi ustavna teorija priznava izvršilni veji oblasti kot najbolj operativni politični veji več pristojnosti pri odrejanju ukrepov, kot jih ima sicer, ko v moderni družbi velja, da je v bistvu najbolj “nevarna” veja oblasti.

Ustavno sodišče RS je potegnilo iz rokava legalitetno načelo in odprla se je Pandorina skrinjica
Profesor Evropske pravne fakultete je še spomnil, da je v ustavni demokraciji legalitetno načelo, ki zahteva za podzakonske akte čimbolj natančno podlago v zakonu,  sicer eno pomembnejših ustavnih načel. A nekaj tolerance pri tem s strani ustavnega sodišča v izjemni situaciji se vendarle zdi potrebne, je poudaril in opomnil, da je temu Ustavno sodišče RS sicer pritrdilo v prvem valu epidemije, ko smo bili vsi najbolj prestrašeni, saj so nekateri celo omenjali načelo previdnosti pri ugotavljanju, ali so omejitve pravic ustavno skladne. Ko pa se je situacija nekoliko izboljšala, je Ustavno sodišče RS potegnilo iz rokava legalitetno načelo in odprla se je Pandorina skrinjica. Seveda obstaja bogata in ustaljena ustavnosodna praksa glede tega načela in tej je Ustavno sodišče tudi sledilo. “Toda, ali je to res primerno v sedanji izjemni situaciji? Potem ljudje niso več jemali vladnih ukrepov dovolj resno, saj da so neustavni. Mar ni tudi primerno, da Ustavno in pravzaprav vsako sodišče tudi tehta učinke svojih odločitev na družbo? Mar ni tudi kontekst tisti, ki določa pomen posameznega pravnega pravila in načela? Tu pa je bil kontekst bistveno drugačen od tistega, v katerem se je razvijala sodna praksa glede legalitetnega načela,” je še izpostavil Novak.

Mimogrede, članica Foruma za demokracijo, ki je podprl pismo določenih članov Komisije za človekove pravice pri SAZU, je tudi dr. Spomenka Hribar, ki je seveda soproga predsednika dotične komisije pri SAZU, dr. Tineta Hribarja. Člani Foruma za demokracijo pa so med drugim tudi dr. Dušan Keber, dr. Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, dr. Boris A. Novak, dr. Božo Repe, dr. Svetlana Slapšak in tako naprej. Skratka, pod rušenjem aktualne oblasti na skrajno škodljiv način, so podpisani lastniki vselej istih imen, ki se očitno ne zavedajo, da nosijo soodgovornost pri tem, da smo trenutno na prvem mestu, žal po številu okužb.

Sara Bertoncelj