fbpx

Obrtniki in podjetniki proti vladnim nameram o obveznemu “štempljanju” in višanju davkov

Minister za delo Luka Mesec. (Foto: STA)

Predlaganim spremembam – med drugim tudi obveznemu “štempljanju” in višanju davkov na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nasprotujejo: “Sprememba za podjetja prinaša dodatno administriranje, ni v duhu s časom in novimi oblikami dela, vnaša nezaupanje med delodajalci in delavci, predvsem pa ne rešuje problema, ki naj bi ga naslovili s spremembo,” so med drugim poudarili. Na OZS tudi menijo, da višanje davkov ni pravi ukrep za zadržanje najboljših kadrov v Sloveniji – prej nasprotno. “Reprezentativne delodajalske organizacije pričakujemo celovito davčno reformo, zato predlagamo umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini,” so danes zapisali v izjavi za javnost.

Znano je, da je slovenski delavec med najbolj obdavčenimi na svetu, kot je že večkrat ugotovila OECD – predsednik vlade Robert Golob pa razglaša, da ne potrebuje nižjih davkov, sicer bi svojih 35 tisoč evrov (bruto in brez vključenih nagrad) zapravljal za neumnosti. Slovenci so tako bolj obdavčeni tudi od Nemcev, in medtem ko bo nemška vlada Olafa Scholza prihodnje leto še zvišala meje davčnih razredov za zmanjšanje vpliva draginje, namerava Golobova vlada indeksacijo dohodninskih razredov ukiniti, je te dni poročalo Delo, ki je navedlo tudi primerjavo: pri 2.000 evrih bruto plače delavec v Sloveniji prejme 1.323 evrov neto, v Nemčiji pa plača v enakem primeru znaša 1.436 evrov. Pri 2.000 evrih bruto plače posameznik v Sloveniji na leto državi plača 2.815 evrov dohodnine, Nemec pa le 1.869 evrov.

Med delodajalci precej razburjenja sproža tudi spremembe zakona o evidencah na področju dela, po poročanju dnevnika pa sindikati predlog obveznega “štempljanja” podpirajo. Inšpektorat za delo, ki si je za te spremembe prizadeval več let, novelo prav tako pozdravlja, saj je evidentiranje ključno za nadziranje določb o delovnem času ter odmoru in počitkih, so zapisali v Dnevniku, kjer so tudi navedli, da je trenutno največ zabeleženih kršitev glede delovnega časa in odmora na področju gostinstva in turizma, trgovine in gradbeništva. A medtem ko je v nekaterih branžah “štemljanje” morda res dobrodošlo, tega nikakor ne moremo posploševati kar na vse. Predlaganim spremembam na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nasprotujejo: “Pri evidentiranju delovnega časa sprememba za podjetja prinaša dodatno administriranje, ni v duhu s časom in novimi oblikami dela, vnaša nezaupanje med delodajalci in delavci, predvsem pa ne rešuje problema, ki naj bi ga naslovili s spremembo,” so poudarili.

Nekdanji predsednik OZS Branko Meh in aktualni Blaž Cvar (Foto: STA)

Ob vprašanju, kaj za obrtnike in podjetnike pomeni napad s strani ministrstva za delo – torej obvezno “štempljanje”, so na OZS še poudarili, da se pri obveznem “štemplanju” vpeljuje tehnično rešitev, ki še ni poznana in razvita, zato vsekakor takšen predlog zakona ne sme biti sprejet. Enako velja za davčno politiko in nakazane spremembe. “Te delajo podjetja manj konkurenčna, hkrati pa izničujejo večletna prizadevanje obrtnikov in podjetnikov, da bi zaposlenim ob enakem bruto ostalo več neta (več v žepu). Večji neto so bila prizadevanja tako zaposlenih kot delodajalcev,” so izpostavili ob vprašanju, ki se je dodatno nanašal tudi na višanje davkov.

Kako se bodo podjetja prilagodila na zakon, ki je v pripravi, torej da bo beleženje delovnega časa obvezno?
Beleženje delovnega časa je že sedaj obvezno, na OZS pa nasprotujejo spremembam (izključno elektronskemu vodenju), saj po njihovem prepričanju takšen način vodenja ne prinaša rešitev, ki naj bi jih spremembe dosegle. “Prav tako predlagatelji ne upoštevajo situacij v praksi – različni načini dela (terensko), nove oblike – delo na domu idr. in postavljajo delodajalce v položaj, ko bi se naj uporabljala rešitve, ki je delodajalec ne more imeti pod nadzorom,” so opozorili na OZS in pojasnili, da se po nepotrebnem vnaša več možnosti zlorab, kot je možno sedaj, in s tem nezaupanje, kar je za vsako podjetje le slabo. Takšne ureditve ne poznajo v nobeni državi EU, so poudarili.

Trenutna situacija nakazuje, da bo kriza udarila po celotnem gospodarstvu in prebivalstvu
Na OZS tudi niso mnenja, da je višanje davkov pravi ukrep za zadržanje najboljših kadrov v Sloveniji – prej nasprotno. Na vprašanje, kako se podjetniki tudi sicer pripravljajo na prihajajočo krizo, so na OZS pojasnili, da so podjetja relativno dobro prestala koronsko krizo in so v solidni kondiciji (seveda z izjemo panog, ki so bile izrazito prizadete). “Trenutna situacija pa nakazuje, da bo kriza udarila po celotnem gospodarstvu in prebivalstvu, zato podjetja bistveno bolj previdno investirajo,” so izpostavili ter opozorili, da časa za posebne priprave na krizo podjetja niso imela oz. nimajo, saj se je takoj po koronski krizi začela nova izredna situacija. V tem trenutku se bolj ali manj vsa podjetja borijo z omilitvijo škode, ki jo povzročajo nenormalni dvigi energentov, in organiziranjem v času energetske krize. Največ priprav je po njihovih besedah prav na tem področju. Kdaj bo v slovenski politiki dozorela miselnost, da se samo s podjetništvom ustvarja dodana vrednost? “Upamo, da čim prej,” odgovarjajo na OZS.

Reprezentativne delodajalske organizacije predlagajo umik predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini
“Reprezentativne delodajalske organizacije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije v celoti nasprotujemo parcialnim spremembam, ki jih prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, na podlagi katerega naj bi se še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničili pozitivni učinki zadnjih sprememb zakona o dohodnini, ki so bile sprejete marca 2022,” so danes zapisali v izjavi za javnost in poudarili, da pričakujejo celovito davčno reformo in predlagajo umik predloga zakona iz javne obravnave.

Ministrstvo za finance je dne 1. 8. 2022 posredovalo v javno obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini – EVA: 2022-1611-0093 (v nadaljevanju: predlog  zakona). “Reprezentativne delodajalske organizacije v celoti nasprotujemo parcialnim spremembam, ki jih prinaša predlog zakona in na podlagi katerega naj bi se še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničili pozitivni učinki zadnjih sprememb zakona o dohodnini, ki so bile sprejete marca 2022,” so poudarili in ob tem posebej opozorili, da pred začetkom javne obravnave predlog zakona ni bil obravnavan v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kar je v nasprotju z veljavnimi pravili o njegovem delovanju. Ministrstvo za finance je že napovedalo celovito davčno reformo, v okviru katere bi lahko na podlagi celostne analize predlagalo tudi spremembe dohodninske zakonodaje, in sicer v smeri zagotovitve večjih neto prihodkov slovenskim državljanom, ne pa da predlaga parcialne spremembe, ki bodo njihove neto prihodke še zmanjšale. “Glede na vse navedeno predlagamo, da Ministrstvo za finance predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini umakne iz javne obravnave,” so še navedli.

Sara Kovač