fbpx

Mlade družine bodo s spremembo stanovanjskega zakona lažje prišle do primernega doma

Foto: Pixabay

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je septembra poudaril, da je cilj nacionalnega stanovanjskega programa deset tisoč novih stanovanj. Vlada bo s predlogom novega stanovanjskega zakona urejala najnujnejše spremembe in rešitve javnih stanovanj. Temu bodo sledile še ostale zakonske spremembe do konca leta 2021. V prvi fazi bi tako stanovanjsko politiko reševali z nekoliko višjimi neprofitnimi najemninami, pri čemer bi se subvencija socialno šibkejšim sorazmerno povišala. Pri tem računajo na nova sredstva, k čemer bi pripomoglo tudi dodatno zadolževanje stanovanjskega sklada, sredstva pa bi investirali v gradnjo novih stanovanj.

Minister za okolje Andrej Vizjak je izpostavil, da bo s takšnim trendom, deset tisoč novih stanovanj lahko doseči do leta 2030. “Država podpira gradnjo stanovanj in verjamem, da bomo skozi tudi napovedani urad za demografska vprašanja našli ključe, kako spodbujati dostopnost teh stanovanj mladim družinam oziroma kako izboljšati demografske trende v državi,” je pojasnil. Novela stanovanjskega sklada tako sledi novelam iz koalicijske pogodbe, s katerimi se je vlada zavezala, da bodo na trg lansirali več najemnih javnih stanovanj, ki bodo na voljo različnim skupinam, predvsem pa mladim družinam in starejšim.

Drugi ključni korak pri reševanju stanovanjske problematike bo nov izračun vrednosti neprofitne najemnine, s čimer bodo lahko računali na več sredstev za gradnjo novih stanovanj. “Ključni cilj stanovanjske politike je zagotoviti več javnih najemnih stanovanj. Doslej se javni skladi niso odločali za naložbe, ker sta vrednost neprofitne najemnine oziroma stanovanjske točke neusklajene od leta 2007 in posledično prihodki iz naslova neprofitnih stanovanj javnim stanovanjskim skladom niso omogočili niti vzdrževanja javnih najemnih stanovanj, kaj šele vlaganja v ta sektor,” je povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Najpomembnejša sprememba zakona je tako po njegovih besedah uskladitev vrednosti točke, s katero se določa neprofitna najemnina, s sedanjih 2,63 evra na 3,50 evra v naslednjih treh letih. Tako bi se najemnina za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v treh letih zvišala iz sedanjih 215 na 285 evrov. Sorazmerno z višino neprofitnih najemnin pa se bo hkrati zvišala subvencija za socialno šibkejše prebivalstvo. “To pomeni, da s tem ukrepom nič ne posegamo v socialni položaj šibkih, hkrati pa omogočamo nadaljnjo gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj tako republiškega kot občinskih stanovanjskih skladov,” je dodal Vizjak.

Obeležitev gradnje 400 novih najemnih stanovanj soseske Pod Pekrsko gorco (Foto: STA)

Ustanovitev javne najemne službe
Za pridobitev dodatnih najemnih stanovanj, ki so trenutno prazna, imajo v planu vzpostavitev javne najemne službe pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Ta javna služba bi tako omogočala, da lahko lastniki neoddanih stanovanj, stanovanja oddajajo preko sklada. Lastniki stanovanj bi tako lahko postali pravno in finančno varni. Omenjen predlog ministra pa bi denimo lahko predstavljal rešitev za tiste, ki oddajajo preko Airbnb in se soočajo s praznimi kapacitetami v trenutni krizi. “S tem si pridobijo določeno najemnino, hkrati pa se njihova stanovanja znajdejo na trgu najemnih stanovanj, kjer danes niso,” je še pojasnil strategijo, kako bi lahko država zagotovila dodatne kapacitete.

“Ocenjujemo, da je v Sloveniji 20 odstotkov stanovanj nezasedenih. Samo v Ljubljani je po ocenah teh stanovanj okoli 25 tisoč,” je o potencialu javne najemniške službe dejal Vizjak. Gradivo predloga novele predvideva, da bi lahko javna služba v letu 2022 dobila približno sto tovrstnih stanovanj, leta 2023 500, leta 2024 tisoč ter leta 2025 in pozneje pa po dva tisoč letno. Dodatni ukrepi za to, da bi se lastniki v večji meri odločali za oddajanje stanovanj prek javne službe – na primer z davčno olajšavo, pa za zdaj niso predvideni.

Slika je simbolična (Foto: STA)

Pred nekaj meseci pa je sicer davčni svetovalec Ivan Simič preko Strateškega sveta vladi predlagal nabor ukrepov za davčne reforme, s katerimi bi se izboljšal tudi položaj vseh najemodajalcev. Simič je tako predlagal znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala iz 27,5 odstotkov na 25 odstotkov, pri oddajanju nepremičnin v najem, hkrati pa bi omogočili zvišanje normiranih odhodkov iz 15 odstotkov na 30 odstotkov in znižanje stopnje dohodnine iz 27,5 na 25 odstotkov. Predlagajo pa, da se čim prej uvede davek na promet nepremičnin, ki naj zamenja obstoječo obdavčitev nepremičnin, s tremi davki oziroma nadomestili.

Ivan Simič (Foto: STA)

Za oddajanje stanovanj prek javne službe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, bi lastniki dobili nižjo najemnino od tržne – za stanovanja na priljubljenih lokacijah bi ta lahko, po besedah vodje sektorja za stanovanja na ministrstvu Anite Hočevar Frantar, znašala med sedem in osem evrov na kvadratni meter – najemniki bi plačevali neprofitno najemnino, razliko – ta bi lahko znašala do 30 odstotkov – pa bi krila država. Lastnik bi moral stanovanje službi oddati za najmanj tri leta. Sklad bi kril stroške tekočega vzdrževanja, vlaganje v investicijsko vzdrževanje pa bi bilo lahko predmet dogovora med lastnikom in SSRS-jem, in sicer v obliki poračunavanja vložka pri najemnini, so zapisali na RTV.

Več sredstev za gradnjo stanovanj preko zadolževanja
Dodatna sredstva za gradnjo novih stanovanj, bi država lahko zagotovila z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po ocenah ministra, bi se v tem primeru sklad zadolžil za dodatnih sto milijonov evrov, s čimer bi zgradili dodatna javna najemna stanovanja v programu sklada za okrevanje in odpornost. Zaenkrat pa je dejal, da ne vidijo možnosti v dodatnem sistemskem viru, saj so omejeni na kadrovske zmožnosti kadrov. Na vladi pa si prav tako želijo, da bi lahko stanovanja gradili z vzdržno rastjo, pri kateri ne želijo pretiravati.

Lastniki, ki so oddajali stanovanja preko Airbnb so se zaradi upada turizma soočili s praznimi stanovanji (Foto: Airbnb)

Spremembe pri investicijah v blokih
Kot še navaja RTV, novela predvideva tudi nekatere spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Po predlogu bi bilo potrebno za investicijska dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, prejeti le 75-odstotno soglasje lastnikov, pri čemer je sedaj moralo biti 100-odstotno. Za posle, povezane z rednim upravljanjem, kot so na primer obratovanje in vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, oddajanje skupnih delov v najem, pa bi bilo potrebno 50-odstotno soglasje lastnikov. Preglasovani lastniki bi lahko sklepe izpodbijali v nepravdnem postopku pred sodiščem.

Novela je, po ministrovih besedah, prva faza prenove stanovanjske zakonodaje. Druga faza bo celovita prenova, ki se je bodo na ministrstvu, po Vizjakovih besedah, lotili takoj, pripravili pa bi jo lahko v enem letu. Zaenkrat pa še ni razkril, kaj bo ta zakonodaja tudi vsebovala.

Sara Rančigaj