Zaradi potrebe po obvladovanju nalezljive bolezni covid-19, je vlada sprejela predlog novega zakona z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva in na delovnopravnem področju. “Z njim bo delo v zdravstvu bolj učinkovito, povečala pa se bo tudi dostopnost do zdravstvenih storitev in varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov,” so sporočili na vladi. Dodatno se je vlada odločila, da bo izvedla tudi nekaj dodatnih projektov, in sicer bo investirala v nekatere bolnišnice, dodatna sredstva bodo prejeli tudi nekateri inštituti in ustanove za raziskovalne dejavnosti.
V predlogu novega zakona, ki ga je sprejela vlada so opredeljene nekatere novosti, in sicer bo pogoj za določitev odgovornega nosilca dejavnosti takšen, da bo pogoj omejen le na pogoj samostojnega opravljanja dela in nekaznovanosti, kar pomeni da delovne izkušnje tri oziroma pet let po opravljeni specializaciji ne bodo več pogoj (ukrep bo omejen in bo veljal do 17. decembra 2022). Vse bolj se izpostavlja tudi problem pomanjkanja družinskih zdravnikov, zato je vlada v ta namen uvedla finančne spodbude oziroma dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in so se prijavili na specializacijo na razpisu v letih 2021 in 2022, so upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta.
Podaljšuje se tudi ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Vzpostavlja se nujni operativni center za izvajanje epidemioloških preiskav oziroma nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ. Pravica do dodatkov za neposredno delo s covid-19 bolnikom se bo zagotovila tudi zaposlenim, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju tudi na področju zdravstvenega varstva.
Zaradi bolj učinkovitega dela v zdravstvu ali dostopnosti do zdravstvenih storitev in želje po skrajševanju čakalnih dob, se podaljšuje ukrep nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v letu 2022. S tem se bo pri ključnih zdravstvenih storitvah vsem čakajočim nad najdaljšo dopustno dobo omogočila izvedba programa pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki bodo kandidirali na javnem razpisu. V ta namen vlada v letošnjem letu planira dodatnih 28 milijonov evrov sredstev, v letu 2022 pa 10,8 milijonov evrov.
Določali se bodo pogoji tudi za donacijo ali odprodajo viška zdravil in cepiv proti covidu-19
V načrtu se predvideva tudi financiranje dodatnih deset specializacij klinične psihologije, kar je nujno za zdravljenje posledic epidemije covida-19. Določajo se tudi možnosti in pogoji za donacijo ali odprodajo viška zdravil in cepiv proti covid-19 ali humanitarne pomoči v obliki donacij zdravil in cepiv tudi drugim državam članicam Evropske unije, schengenskega območja ali tretjim državam. Na področju mikrobioloških preiskav se določa pravna podlaga za genomsko sekvenciranje, spremljanje koronavirusa v odpadnih vodah in natančno karakterizacijo variantnih virusov, kar bo omogočilo določanje novih različic virusa in pokazalo širjenje le-teh ter podalo informacije, potrebne za sprejemanje ukrepov za zajezitev širjenja.
Podaljšuje se veljavnost ukrepa izvajanja in financiranja PCR in HAT testiranja iz državnega proračuna. Dopolnjuje se že sprejeti ukrep podaljšane zdravstvene obravnave za osebe po zaključenem bolnišničnem zdravljenju po preboleli bolezni covid-19 oziroma rehabilitacije. Podaljšujeta pa se tudi obdobje za izpolnitev pogoja glede izobrazbe za tehnike zdravstvene nege in ukrep sofinanciranja obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme in sofinanciranja medicinske opreme in ukrepov na področju javnega zdravja oziroma pri izvajalcih s področja socialnih storitev.
Uvaja se tudi samotestiranje pod pogojem predhodnega svetovanja
Ureja se samotestiranje s SARS-CoV-2 testi pod pogojem predhodnega strokovnega svetovanja v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisom o medicinskih pripomočkih in s predpisom, ki ureja zdravila. Podaljšuje se rok za vložitev zahtevkov delodajalcev in samostojnih podjetnikov za izplačilo razlike nadomestila plače za zavarovance, ki delajo pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, izvajalcu krizne namestitve, izvajalcu socialno varstvenih programov, izvajalcu pomoči družini na domu ter izvajalcu zdravstvene dejavnosti in na delovnem mestu zbolijo za covid-19.
.@vladaRS dela. Pravzaprav gara.
Zdaj je na potezi @Drzavnizbor. Vse kar bo manj kot 100% podpora, je nerazumljivo in v nasprotju s tem kar govorijo poslanci.
Tole vse je za dobro ljudi in za bolj konkurenčno gospodarstvo. https://t.co/cVZxmf0TIg
— RomanaTomc (@RomanaTomc) June 17, 2021
Temeljni cilj predloga Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu 1.943 milijona evrov skozi načrtovane projekte. Med drugim bo namenjenih 763 milijonov evrov namenjenih za Univerzitetni klinični center v Ljubljani in Mariboru, 557 milijonov evrov za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi v višini 557 milijonov eurov, 214 milijonov evrov za specialne bolnišnice, 50 milijonov evrov za psihiatrične bolnišnice, 26 milijonov evrov za porodnišnice, 50 milijonov evrov za primarno zdravstvo.
Dodatna sredstva na voljo tudi za študijske programe
Dodatna sredstva bo prejel tudi nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) v višini 33 milijonov eurov. Denar bodo dobile tudi znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti v višini 200 milijonov eur in srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode na področju zdravstva, ki niso navedeni v prejšnji točki prvega odstavka tega člena, v višini 50 milijonov eurov.
Sara Rančigaj