fbpx

OECD za Slovenijo bistveno izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti! Dohitevamo bolj razvite, ocenjuje ekonomist Lahovnik

Član vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo dr. Matej Lahovnik (STA)

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Sloveniji za letos napoveduje 5,9-odstotno gospodarsko rast, kar je občutno več od napovedi v maju, ko je predvidevala 3,5-odstotno rast. Gospodarska rast naj bi se prihodnje leto s prvotno predvidenih 4,6 odstotka okrepila na 5,4 odstotka, nato pa se v 2023 umirila na 3,2 odstotka. Medtem pa se svetovno gospodarstvo spopada s krizo v proizvodni verigi, inflacija je vseprisotna, najbolj pa bodo podražitve občutila gospodinjstva z nižjimi prihodki. Ekonomist dr. Matej Lahovnik je že opozoril, da je treba zmanjšati obdavčitev dela in izvesti strukturne reforme.

“Realna rast BDP v 2021: Avstrija 4,1 odstotka, Slovenija 5,9 odstotka; napoved za 2022: Avstrija 4,6 odstotka, Slovenija 5,4 odstotka in napoved za 2023: Avstrija 2,5 odstotka, Slovenija 3,2 odstotka. Dohitevamo razvitejše, a zmanjšati je treba obdavčitev dela in izvesti strukturne reforme,” je na Twitterju opozoril ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Lahovnik se je odzval na objavo OECD, ki pravi, da so države članice omenjene organizacije v tem času presegle stopnje iz leta 2019 ter so na dobri poti k povratku k predpandemijskemu napredku. Zaostajale naj bi države, kjer je cepljenost nizka.

Pri OECD medtem opozarjajo, da je hitrost okrevanja posameznih razvitih ekonomij po svetu po epidemiji različna. Tako v ZDA še vedno izkušajo težave z zaposlitvami, medtem ko je ta isti merilnik na področju Evrazije višji od predpandemskih razmer. Manjko delavcev v določenih sektorjih gre po pisanju OECD pripisati manjšemu številu ljudi, ki je pripravljen delati, nihče pa se ne želi vprašati o razlogu, da je ljudi tako iznenada krizi navkljub in splošnemu pomanjkanju minilo veselje do dela. Ekonomisti pri OECD pričakujejo, da se bo stanje vrnilo v normalo, ko pandemije izzveni. To naj bi tudi povečalo zalogo delovne sile in, paradoksalno, ohranilo zmerno rast plač.

Se pa gospodarstvo spopada z zastoji v proizvodnji, ravno tako so vedno opaznejši problemi z inflacijo. Za dvig cen naj bi bile odgovorne prekinitve v dobavi energije, hrane, ostalih dobrin, medtem ko visoke cene in pomanjkanje goriva omejujejo proizvodnjo ključnih materialov za določene izdelke. Ravno tako naj bi zaradi zastojev v proizvodnji bilo vedno večje pomanjkanje izdelkov za vsakodnevno rabo. Predvidevanja izpred nekaj mesecev so se po trditvah OECD izkazala za zmotna, tako da bodo inflacijski pritiski trajali dlje, kot je pričakovano. To bo še najbolj prizadelo gospodinjstva z nižjimi prihodki zaradi podražitve hrane in energije. Višek naj bi inflacija dosegla proti koncu leta 2021, ko bo tudi ostala na predpandemičnem nivoju.

Ivan Šokić