Okrožno sodišče v Ljubljani, kot kaže, namerno zavlačuje z obravnavami v primeru odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, vključenih v omenjeni montirani sodni proces, zahteva predsednik SDS Janez Janša. Janšev odvetnik Franci Matoz je na Okrožno sodišče v Ljubljani posledično poslal prošnjo, v kateri zahteva čimprejšnji razpis obravnave.
Slovensko sodstvo primerov, povezanih z zadevo Patria, nikakor ne zaključi. Ali zadevo zastarajo ali pa, ko pride na vrsto vprašanje odškodninske odgovornosti vpletenih v inscenirano afero, zadevo upočasnijo, saj se najbolj bojijo dneva, ko bo potrebno plačati zapitek. Okrožno sodišče v Ljubljani namreč namerno zavlačuje z obravnavami v primeru odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, ki so bili vključeni v omenjeni montirani sodni proces, zahteva predsednik SDS Janez Janša.
Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je razveljavilo ustavno sodišče
Spomnimo, pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih znakov kaznivega dejanja prejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Janši so ustavni sodniki pritrdili tudi, da bi se moral razvpiti Branko Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike – tudi v primeru Patria. Zadeva je pred zaključkom ponovljenega sojenja zastarala, čeprav je ustavno sodišče v svoji odločbi jasno zapisalo, da bi moralo v končnem razpletu priti do oprostilne sodbe.
Odškodninska tožba vložena že 10. januarja 2018
Janša je odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria vložil že 10. januarja 2018. V njej terja odškodnino v višini 900 tisoč evrov od države, nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku. Tožba je bila vložena zoper nekdanjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, ter okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporne kazni obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča.
V tožbi so se znašli tudi višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere“.
Franci Matoz na Okrožno sodišče v Ljubljani poslal prošnjo za razpis obravnave
Glede na to, da se zadeva v letu in pol ni praktično nič premaknila, se je Janšev odvetnik Franci Matoz odločil, da na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovi prošnjo za razpis obravnave. V prošnji, ki je bila poslana 19. junija 2019, Matoz sodišče poziva, naj čim prej razpiše obravnavo v omenjenem primeru. Svojo zahtevo podkrepi z naslednjimi besedami: “Dne 1. 3. 2019 smo v predmetni spis vložili pripravljalno vlogo. Do danes nismo prejeli novih sodnih pisanj, glede na to menimo, da je zadeva zrela za pričetek obravnavanja.”
M. D.