fbpx

Sodnik Zobec: Če NVO-ji vlagajo in pišejo zakone, sodelujejo v zakonodajnem postopku, potem to ni več civilna družba!

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec (Foto: Polona Avanzo)

Vrhovni sodnik Jan Zobec je na Radiu Ognjišče odgovarjal na vprašanja o neodvisnosti slovenskih sodišč in medijev, o odločitvi ustavnega sodišča glede istospolnih porok in posvojitev ter o nevladnih organizacijah, ki vlagajo zakone.

O odločitvi ustavnega sodišča glede istospolnih porok in posvojitev je vrhovni sodnik Jan Zobec med drugim povedal, da je na to temo pogrešal poglobljeno razpravo in vključitev izvedencev, kot so psihiatri in psihologi. Kot je poudaril, gre za občutljivo tematiko. V nadaljevanju se je razgovoril o neodvisnosti sodišč. Sodstvo se je, po njegovem prepričanju, zaprlo samo vase in kadre vzgaja samo. Svežega pretoka kadrov ni. Potem so še tu razna obiskovanja političnih strank, premeščanje kadrov iz sodstva na politične funkcije in potem spet nazaj.

“Saj veste, kdo so bili šefi PR službe na vrhovnem sodišču, potem postali državni sekretarji, se vrnili nazaj na mesto svetovalca, predsednika Vrhovnega sodišča, ali na PR službo,” pravi Zobec in nadaljuje, ” ta promet med izvršilno oblastjo, ki je politična in nazaj na uslužbenska mesta v sodstvu, kaže na neko infekcijo s strani ene politične opcije. Ampak to nikogar ne moti.”

Zobec spomni na še en primer: “Da ne omenjam sodnice, ki je sedela v parlamentu, znana po svojem vzkliku: menjali bomo ustavne sodnike, potem se pa nazaj vrnila v sodstvo.” To je bila izjava poslanke SMC, sodnice Jasne Murgel, ki je na Facebooku zapisala: “Bomo delali naprej. Eno leto hitro mine. Bomo vmes zamenjali US.” S tem je namigovala na izvolitev “politično primernejših” ustavnih sodnikov. Vrhovni sodnik Jan Zobec pri tem pove, da se takšne stvari dogajajo predvsem v postsocialističnih državah. Državah, ki so preživele socialistični sistem.

Jasna Murgel (vir STA)

Jasna Murgel (Foto: STA)

Jan Zobec je povedal: “Kričeč je primer iz Ljubljanskega okrožnega sodišča, ko je predsednik sodišča sam vzel spise sodnici, jo celo premestil na drugo sodišče, celo v neki zadevi, ki je bila že odločena. V igri pa je bil sin zelo pomembnega ljubljanskega vplivneža in politika. Vtis je, da šlo je za klientelistično varovanje.” Spomni še na primera, ko je predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani postal minister in ko je sodnica postala poslanka in potem spet sodnica. Tu je še množica državnih sekretarjev, ki so se vračali nazaj na pomembna mesta na vrhovnem sodišču.

Zobec: Vstop v politiko novinarju vzame kredibilnost
Na vprašanje, kako vidi zgodbo o neodvisnosti medijev in kakšen je pomen te neodvisnosti za demokracijo, tudi v luči prehajanja novinarjev med strankarske vrste je odgovoril: “Te selitve so dobre. Jih pozdravljam. Prvič zato, ker z njimi dobivajo novinarski prispevki za nazaj svojo razlago. Njihova vloga, vloga teh prestopnikov, v resnici politikov postaja pregledna in končno bo z njihovimi odhodi vsaj malenkostno ali simbolično novinarstvo razbremenjeno politične pristranskosti.”

Seveda pa novinarju, ki vstopi v politiko, tak prestop vzame kredibilnost,” nadaljuje Zobec in dodaja: “Predvsem če gre za novinarja javne RTV. Ti politiki, prej novinarji, niso bili prej novinarji in so zdaj čez noč postali politiki. Politično so delovali že pred tem.
Vrhovni sodnik ob tem poudari, da se ob takšni politični usmerjenosti novinarjev, določen del prebivalstva počuti izključen in manjvreden. Izrazi upanje, da bo javnost bolj kritična.

Zobec: Kdo je te nevladne organizacije izvolil, kje imajo predstavniški mandat?
Zobec vdor civilne družbe v oblastne sfere opiše, kot razkroj civilne družbe, njeno ugrabitev in zlorabo. “Če neke nevladne organizacije vlagajo zakone, pišejo zakone, sodelujejo v zakonodajnem postopku, potem to ne samo da ni civilna družba, ampak to ni več predstavniška demokracija; kdo je te nevladne organizacije izvolil, kje imajo predstavniški mandat?”, je izpostavil.
Zobcu se dejstvo, da civilne družbe sodelujejo v zakonodajnem postopku, zdi nesprejemljivo: “To je ulica in nič več kot to. Legitimnost so jim dali mediji. Teh pet nevladnikov je prišlo pred DZ, tam jih je pričakala četica novinarjev. Iz tega so naredili dogodek, povedali pa niso nič. Kdo jim je dal legitimnost, dala jim jo je RTV. To je neresno, to ni demokracija.”

Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič in direktorica Inštituta 8. marec Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec Nika Kovač (Foto: Matija Sušnik, uradna stran predsednice Državnega zbora RS)

Zobec: Pričakujem, da bodo med predsedniško kampanjo mediji bolj pluralni
Ne pričakujem, da bodo mediji objektivni, ampak naj bodo pluralni, naj bodo zagotovljeni prispevki te in one strani. Naj ne bo tako, kot je bilo ves čas v zgodovini te naše države, da so bili predsedniki države iz le ene politične opcije. Javno mnenje je bilo pač tako oblikovano, kot se je tej eni politični opciji zdelo prav. ” Zobec ob tem še dodaja, da odhajajoči predsednik Borut Pahor pušča odlično zapuščino.

Sara Kovač