Objavljamo šokantno zgodbo, ki nam jo je zaupal občan iz občine Ljutomer o dolgoletnih težavah z enim od stanovalcev v njegovi stavbi.
Na nas se je obrnil obupan in v državne ustanove razočaran občan iz kraja Podgradje v občini Ljutomer s sostanovalcem v stanovanjski stavbi. Zaradi lastne varnosti želi ostati anonimen. Že leta naj bi namreč nek nasilnež teroriziral njega in druge občane. “Njegovo obnašanje je desetkrat huje od tega kar počnejo Romi na Dolenjskem in drugje, a o tem nihče noče govoriti”, nam je povedal. Gre za osebo, ki naj bi tudi zlorabljala alkohol in mamila, ter je bila tudi že v ustanovi za duševno zdravje.
Naš sogovornik nam pove, da gre za M. K., ki mu je bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v njegovi stavbi. Šlo naj bi za nekoga, ki se ne ozira na policiste, ne na sodišča. “Stalno dobiva kazni po 600 ali celo 1000 evrov, a jih preprosto ne plača. Namesto tega gre za nekaj dni v zapor, ko se vrne pa je vse po starem. Še pri Romih je načeloma vsaj tri mesece mir, ko koga od njih zaprejo, a tu se težave začnejo že po nekaj dnevih, ko se vrne”, nam pove občan. Pravi, da naj bi omenjeni kradel njegove stvari iz hodnika in iz vrta, od zelenjave do drv za kurjavo. “Če mu je kaj všeč, si preprosto vzame”. Jemal naj bi tudi stvari iz avtomobila, obenem pa se sam vozi z ukradenimi tablicami. Tudi v avtu naj bi hranil različne ukradene registrske tablice, a ko je bila policija opozorjena na to, ni mogla ukrepati, češ da ne smejo pogledati v avtomobil, čeprav naj bi ga puščal odklenjenega.
Pri njem naj bi večkrat posredovala policija, kot tudi rešilci, a naj bi mu bilo po besedah našega sogovornika “preprosto vseeno”. Živel naj bi v socialnem stanovanju, računov naj ne bi plačeval, obenem pa naj bi se požvižgal na položnice, ki se mu kopičijo v nabiralniku. Kot je razvidno iz priloženih fotografij, je cel hodnik, sicer skupni prostor, napolnil s svojo šaro in stvarmi. Našemu sogovorniku naj bi že večkrat, ne le jemal in kradel stvari, temveč tudi grozil. Ker bo proti Krivcu letos jeseni nastopil kot priča na sodišču, je rekel, da bo najprej vprašal sodnico kako ga bo zaščitila: “On bo morda šel na izvrševanje kazni šele čez pol leta, mene pa lahko že jutri napade”, ob tem poudari.
Poleg že opisanih incidentov naj bi izstopalo tudi glasno “nažiganje” glasbe, ob prihodu policije pa ne upošteva njihovih navodil. Zato se je bil naš sogovornik prisiljen umakniti se s svojo ženo v njeno stanovanje v Mariboru. Ker K. prebiva v neprofitnem stanovanju, ki mu ga je dodelila občina, ga slednja ne more premestiti brez njegove privolitve, četudi bi to hotela. Ob vsem tem ga na sodišču brani odvetnica, ki jo plačuje država, in trdi, da imajo tudi “socialno ogroženi svoje pravice.” Kaj pa pravice vseh ostalih, se lahko ob tem vprašamo.
Naš sogovornik je predvsem razočaran v državne ustanove, ki očitno ne morejo ustrezno ukrepati proti tovrstnim osebam. “V kakšni državi živimo, da moramo pošteni ljudje to trpeti, se sprašujem”, nam pove. Policija se sicer odzove, a očitno nima ustreznih pooblastil, sodišča pa niso dovolj stroga. Policija naj bi imela tudi po tri intervencije dnevno, a se nič ne spremeni, ker sami ukrepi niso dovolj temeljiti. Čeprav naj bi bil brez denarja naj bi mu socialne službe plačevale nujne račune, kar pomeni, da jih plačujemo državljani.
C. R.