Peti sveženj protikriznih ukrepov je prioritetno usmerjen na pomoč v krizi najbolj ranljivim skupinam. Predvideva nacionalni razpis za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebni zdravniki, ki imajo vsa dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti. To pomeni, da bolnikom ne bo treba še enkrat plačevati iz svojega žepa, da bi pravočasno prišli na vrsto.
Poslanci državnega zbora so konec tedna potrdili peti protikoronski zakon, s katerim so na predlog vlade Janeza Janše podaljšali dosedanje ukrepe za blažitev posledic bolezni COVID-19 in uvedli nekatere nove. Vrednost ukrepov je ocenjena na 420 milijonov evrov. Cilj je ohranitev delovnih mest in pomoč prebivalstvu, gospodarstvu ter blaži posledice v zdravstvu.
Oglejte si še:
Vlada je s petim protikoronskim zakonom, imenovanim PKP5, v ospredje postavila predvsem ohranitev delovnih mest, nagrajevanje najbolj obremenjenih, ki skrbijo za starejše, ter zdravstvenih delavcev. Znova rešujejo stiske samozaposlenih in kmetov, ki bodo mesečno lahko prejeli temeljni mesečni dohodek v višini 1100 evrov. Mikropodjetjem pa zagotavljajo delno povračilo dohodka. Nosilne ukrepe je v državnem zboru predstavil resorni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.
Zaščitni ukrepi za trg dela in gospodarstva
Do konca leta je podaljšan interventni ukrep subvencioniranja čakanja na delo, kar velja za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019. S tem vlada pomaga ohranjati dejavnosti, in kar je najpomembnejše − delovna mesta. V prvem valu so s tem ukrepom ohranili skupno skoraj 300 tisoč delovnih mest, gospodarstvu pa omogočili, da so po preklicu epidemije takoj lahko začeli opravljati svoje storitve in zagnali proizvodnjo.
Že obstoječi ukrep nadomestilo plače zaradi odrejene karantene ali višje sile so nadgradili s povišanjem nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena. Velja za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, v primeru varstva otroka s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo in rejnika. Starši teh otrok bodo prejeli 80 odstotkov nadomestila plače (od 1. septembra dalje), doslej je bilo to določeno pri 50 odstotkih.
Pomoč samozaposlenim, družbenikom, kmetom in kulturnikom
Znova sta uvedena mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. Veljalo bo od 1. oktobra do konca leta. Višina nadomestila je 1100 evrov mesečno. V primeru odrejene karantene bodo samozaposleni, družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, prejeli po 250 evrov nadomestila.
Upravičenci s področja kulture, katerim država že plačuje prispevke za socialno varnost, bodo upravičeni do 700 evrov mesečnega dohodka. Vlada je odločila, da bodo izvajalci prometa upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca do 11. maja 2020 niso mogli izvajati prevozov.
Pomoč za področje socialnega varstva
Zakon določa, da bodo osebe, ki skrbijo za starejše in druge ranljive skupine, upravičene do dodatne spodbude v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače na zaposlenega, če bodo začasno razporejene v drugi socialnovarstveni zavod. Za neposredno delo z uporabniki pri izvajalcih v sivih in rdečih conah pa bodo upravičeni do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke oziroma osnovne plače zaposlenega.
Domovi za starejše bodo finančno razbremenjeni. Država bo namreč finančno pokrila vso potrebno zaščitno opremo. Določeno je tudi enkratno pokritje stroškov za vzpostavitev enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme v javnih zdravstvenih zavodih ter sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja in za zdravljenje okužbe s COVID-19.
Novost je tudi, da zaposlenim v času bolezni do treh dni ne bo treba priložiti potrdila osebnega zdravnika. Sveženj vsebuje še več rešitev, tudi s področja vzgoje in izobraževanja ter drugih.
Glavni poudarki PKP5
Bistvene novosti petega protikoronskega zakona:
- podaljšan ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka – 80 odstotkov nadomestila plače;
- če bo otroku, ki potrebuje varstvo, izdana odločba o karanteni, bo eden od staršev prejel 80 odstotkov nadomestila plače (doslej 50 odstotkov);
- čakanje na delo: ukrep podaljšan do konca leta;
- pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, mikropodjetja in kmete z dejavnostjo;
- pomoč kulturnim delavcem, katerim prispevke plačuje država;
- napotitev na testiranje na SARS-CoV-2, ki ga plača delodajalec, ni boniteta;
- kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje;
- neizrabljeni turistični boni bodo preneseni v naslednje leto, vlada bo čas njihove izrabe določila decembra.
Dr. Matej Lahovnik: “Vlada je s petim proti kriznim svežnjem pravočasno in učinkovito ukrepala”
Ekonomist dr. Matej Lahovnik: “Veliko tveganje za okrevanje predstavlja jesenska vse slabša epidemiološka slika. Zato so pobalinski pozivi k nespoštovanju predpisanih ukrepov za omejevanje virusa še toliko bolj neodgovorni, saj neposredno ogrožajo zdravje ljudi in službe zaposlenih v dejavnostih, ki so povezane s srečevanjem ljudi. Peti sveženj protikriznih ukrepov je prioritetno usmerjen na pomoč v krizi najbolj ranljivim skupinam. Predvideva nacionalni razpis za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebni zdravniki, ki imajo vsa dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti. To pomeni, da bolnikom ne bo treba še enkrat plačevati iz svojega žepa, da bi pravočasno prišli na vrsto. Prvi pogoj za to je seveda izboljšanje epidemiološke slike, ki se zaradi neodgovornega ravnanja posameznikov hitro slabša. Uvaja se možnost tridnevne bolniške brez obveznega obiska družinskega zdravnika. S tem se bodo razbremenili družinski zdravniki, da bodo imeli več časa za preostale paciente, hkrati pa obolelim zaposlenim v primeru manjših bolezenskih težav ne bo treba k zdravniku po bolniško.
Višja bodo tudi nadomestila staršem, ki morajo ostati doma zaradi karantene njihovih otrok. Novi sveženj ukrepov spet uvaja temeljni dohodek oziroma subvencije za samozaposlene v skupni višini 1100 evrov mesečno (od tega je okrog 400 evrov namenjeno plačilu socialnih prispevkov) in podaljšuje spodbude podjetjem za ohranjanje zaposlitev do konca leta. Podjetja bodo še naprej lahko dobivala subvencije države za čakanje na delo in subvencije za skrajšanje delovnega časa. Namen je čim manjše povečanje brezposelnosti oziroma spodbude podjetjem, da ohranijo zaposlene v delovnem razmerju, saj je brezposelne, ki pristanejo na zavodu za zaposlovanje težje in dražje znova aktivirati, ko bo epidemija mimo. Vlada je s petim protikriznim svežnjem pravočasno in učinkovito ukrepala in samo upamo lahko, da ne bodo posamezniki in skupine, ki ne spoštujejo pravil, pripomogli k temu, da bo zaradi poslabšanja epidemiološke slike okrevanje težje, dolgotrajnejše in dražje.“
Vida Kocjan