Ustavno sodišče je na redni seji ugotovilo, da je bil zakon o bančništvu, ki je bil podlaga za izbris podrejenih finančnih instrumentov leta 2013 neustaven, zato bodo upravičenci lahko odškodninsko tožili državo. Med tistimi, ki bi lahko na račun odškodnin pridobili izubljeno, je tudi pidovski baron Stane Valant.
Odločitev ustavnega sodišča po novem pomeni, da izbris imetnikov podrejenih obveznic ni neustaven, bo pa morala država izbrisanim “podrejencem” omogočiti sodno varstvo, kar pomeni, da se bo večina njih odločila za odškodninske tožbe. Spomnimo, da je takratno novelo zakona o bančništvu, ki je dal pravno podlago za izbris imetnikov podrejenih finančnih instrumentov, sprejel parlament pod vlado Alenke Bratušek in ministra za finance Uroša Čuferja.
Ustavno sodišče je v glavnih točkah odločilo, da je prisilen izbris namenjen pokrivanju izgub banke in zaščite njihovih upnikov ter je dopustno v tolikšni meri, da se reši stečaj banke ali finančni sistem. Pri tem je zapisalo tudi to, da država ni dolžna pokrivati izgub upnikov prek državne pomoči. Prav tako po oceni ustavnega sodišča ni prišlo do posega v zasebno lastnino, kar je bil eden glavnih očitkov razlaščencev, ki so zahtevali ustavno pobudo. Številni lastniki podrejenih obveznic so takratno odločitev označili za rop stoletja in ukrep revolucionarnega prava, saj so ostali brez vsega. Ti so nato zahtevali pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti na ustavnem sodišču in izpodbijali izbris s kar šestimi kršitvami ustave.
Kdo bo največ pridobil z odškodnino?
Po uradno dostopnih podatkih je bilo vseh imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic okoli 2 tisoč, skupna vrednost odpisanih obveznic pa je takrat znašala 441 milijonov evrov. Od tega je bila vrednost obveznic NLB 257 milijonov evrov, Abanke 120 milijonov evrov in NKBM 64 milijonov evrov. Kot poroča Reporter, so med njihovimi večjimi lastniki nekdanji predsednik uprave banke Zasavje Zdenko Fritz z nekaj manj kot milijonom evrov, družba Vasin v lasti propadlega tajkuna Stanislava Valanta jih ima za okoli 0,6 milijona evrov, poleg pa so še številni znani Slovenci, kot so odvetnik Andrej Pipuš, podjetnik Mirko Kovačič, nekdanji član uprave Telekoma Jožko Peterlin in športnik Primož Kozmus.
Vlada storila dvojno škodo – poleg odškodnin je sanacijo financirala z astronomskim zadolževanjem
Sanacijo slovenskih državnih bank je takratna vlada financirala z zadolževanjem pri mednarodnih finančnih posrednikih, in sicer po nerazumno visokih obrestnih merah – konec novembra 2013 je vlada izdala triletne državne obveznice po obrestni meri kar 4,85 odstotka letno, in to kljub temu da je imela možnost zadolževanja iz evropskega sklada po bistveno ugodnejših pogojih, kar so koristile vlade v drugih državah za namen reševanja težav svojih bančnih sistemov.
Banka Slovenije pri izvedbi sanacije slovenskih bank prirejala datume in podatke
Do izbrisa “podrejencev” je prišlo decembra 2013, ko je Banka Slovenije objavila rezultate skrbnega pregleda in stresnih testov, ki so bili podlaga za uvedbo treh ukrepov, in sicer prenosa slabih terjatev bank na DUTB, dokapitalizacije bank s strani države in odpisa podrejenih finančnih instrumentov. Kmalu po izvedenem odpisu so lastniki razveljavljenih delnic in podrejenih obveznic bank obtožili Banko Slovenije, da je pri izvedbi sanacije slovenskih bank prirejala datume in podatke o kapitalski ustreznosti bank.
M.P.