Predlog, da bi sv. Miklavž obdaril najboljše “pirjevščine” iz monumentalne polomije Partizani, akad. prof. dr. in politikanta Jožeta Pirjevca, je med širokimi ljudskimi množicami naletel na veliko odobravanje. Med že ponarodelimi “pirjevščinami” je tudi ta, da bi kar sam streljal izbrane kolaborante. Posebej na dr. Lamberta Ehrlicha, po Pirjevcu »edinega kvizlinga v Evropi«. Da strelsko-morilsko odlike našega moža z zlato pištolo ne bi ostale neizkoriščene, mu predlagam, da se vendarle ozre po Evropi.
Rolf-Dieter Müller je v odličnem pregledu predstavil pomen Hitlerjevih nenemških zaveznikov v boju proti Sovjetski zvezi (An der Seite der Wehrmacht – Hitlers ausländisce Helfer beim »Kreuzzug gegen den Bolschewismus« 1941 – 1945, 2010). Müllerjeva osnovna ugotovitev je, da je že pri napadu na Sovjetsko zvezo ob treh milijonih nemških vojakov sodelovalo milijon Nenemcev. V naslednjih letih je število Nemcev na Vzhodni fronti padlo na dva milijona, število Nenemcev pa je zraslo tudi na dva milijona.
Müller ugotavlja, da bi brez Nenemcev Hitler ne bil tako uspešen v napadu na SZ niti ne bi tako dolgo zdržal. Tako so od 2000 km Vzhodne fronte Finci, Madžari in Romuni držali 1200 km.
Spodaj pripenjam Müllerjev pregled, ki pove, kdo vse od Evropejcev se je boril za Hitlerja na Vzhodni fronti. Štiri milijone jih našteje, več kot milijon jih je za Hitlerja izgubilo glavo. Ob tem v tem pregledu manjka še več kot 800.000 Belgijcev, Alzašanov in Lotarinžanov, Luksemburžanov, Poljakov, Slovencev (za te Müller še ne ve), ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko.
A to še ni vse. K gornjim milijonom je treba dodati še kakšnega. Italijani, Madžari, Romuni, Hrvati in drugi so imeli vojske ne samo na vzhodni fronti, ampak tudi doma in drugod. Omenimo grške kolaborantske formacije, pa Bolgare, ki ne napadejo Sovjetske zveze, a okupirajo Makedonijo in dele Grčije, Srbije. Kolaborante v Srbiji, Albaniji (s Kosovom) in vojsko neodvisne države Hrvaške, pa Čehe in še koga bi lahko našteli. Da o naših sosedih Avstrijcih, ki z milijon in več vojaki in četrt milijona žrtvami zasedajo posebno odlično mesto Hitlerjevega kolaboranta, niti ne govorimo.
Za vsemi temi milijoni pa so bili v vsaki od njihovih držav delovali tudi politiki. ki so se identificirali s nacionalsocializmom.
Tako za Evropo velja, da se je za Hitlerja v uniformah borilo več Evropejcev kot proti njemu. Stalin je komaj kje našel omembe vredno število podpornikov.
Skratka, če bi Pirjevec Ehrlicha (ki ni maral ne Hitlerja ne Musolinija) počil že zato, ker je kritiziral italijanskega okupatorja in od njega zahteval, naj omogoči, da se Slovenci sami branijo pred boljševistično nevarnostjo, a ni sprožil enega samega samcatega strela, kaj bi šele počel z milijoni Evropejcev, ki so šli s Hitlerjem nad Stalina, ki so se sami podrejali Hitlerju, ki so zatirali svoje in druge narode v Hitlerjevo dobro?
Pirjevec z zlato pištolo bo imel vražje veliko streljanja, morda bo rabil kar dve?
Mož z zlato pištolo, prebudi se!
Dr. Jože Dežman
Naslednji teden o balkanski kolaborantski tehtnici.
Rolf-Dieter Müller: Tuja pomoč Hitlerju na Vzhodni fronti (Hitlers Wehrmacht 1935-1945, 2012). Tabela je delno dopolnjena s podatki iz drugih virov.
