Portal Prava.si je razkril vsebino pisma medicinskih delavk, ki pojasnjujejo, kako si tržiški župan in kandidat za poslanca v Golobovi stranki Gibanje svoboda Borut Sajovic in njegova žena Janja Sajovic prilaščata lastnino tržiških občanov. To naj bi bil le eden izmed mnogih spornih “poslov”, ki jih je nekdanji poslanec LDS-a izpeljal v času svojega dolgoletnega županovanja v Tržiču – kjer si je tudi prislužil partizansko ime “tržiški Zoki.” A po vsem, kar je zapisano v pismu, bralec dobi občutek, da je Sajovičev vzdevek morda žalitev celo za Zorana Jankovića. Kakor koli, Roberta Goloba umazani in pritlehni posli tako njegovih podpornikov kot njegovih kandidatov očitno prav nič ne motijo.
“Primer njunega pohlepa je bil zaznan v mesecu decembru 2020 na Kovorski cesti, kjer je živela pokojna Irena Stopar. Zaposlene v ZD Tržič, ki smo skrbele zanjo, smo sledile neverjetnemu pohlepu omenjenega para,” je zapisano v pismu, ki pojasnjuje, da se je hudo bolna Irena Stopar zaradi hitro napredujoče bolezni odločila za darilno pogodbo, s katero bi prenesla lastništvo svojega stanovanja. Zaskrbljene medicinske delavke v pismu pričajo, da se je v decembru 2020 v zgodbo vpletla žena župana Boruta Sajovica, Janja Sajovic, ki je na enem izmed obiskov pri Stoparjevi pričela na smrt bolno Stoparjevo prepričevati, naj prekine darilno pogodbo. V prepričevanje se je vključil tudi župan, ki je Hermini Finžgar – nosilki darilne pogodbe – po telefonu grozil, da jih bo prijavil – češ da slabo skrbijo za Stoparjevo.
Stoparjeva je po telefonu povedala županu, da njegove besede ne držijo in da prijateljice lepo skrbijo zanjo. Sajovic je po besedah avtoric pisma le ugasnil telefon in prepustil ženi, da nadaljuje s svojo namero. Po smrti Stoparjeve so po njeni smrti izginili originalni dokumenti – ker je za Stoparjevo skrbelo več ljudi, je bilo stanovanje namreč ves čas odklenjeno. Iz SMS-a je razvidno, da so izginili po navodilih žene župana Sajovica, a se osebe, ki so skrbele za Stoparjevo, na SMS niso odzvale. Same so uredile prodajo stanovanja in poplačale vse stroške. Zdravstveno osebje je bilo ogorčeno nad spletkami župana in njegove žene, ki sta nesrečno zgodbo želela obrniti v svojo korist.
Župan v lovu na bolne in osamljene
V pismu je med drugim tudi zapisano, da so imeli v ZD Tržič težave s pridobivanjem kontejnerja za covidno testiranje, župan namreč ni želel pomagati. Je pa po drugi strani zahteval seznam covidnih bolnikov – ker je verjetno želel izvedeti, ali je zbolela kakšna starejša oseba brez sorodnikov. Županova žena, ki dela v svoji zobozdravstveni ambulanti, pa naj bi slovela po svoji skopušnosti. Pred leti ji je nekdanja pri njej zaposlena medicinska sestra napovedala tožbo, a sta se nato pogodili – županova žena naj bi plačala za molk precejšnji znesek.
Sajovic je skrbnik osebe, ki ima v lasti kar nekaj hektarjev zemlje
Svojo lažno skrb je župan izkazoval tudi v domu Petra Uzarja, kjer je prav tako iskal starejše občane brez sorodnikov, češ da lahko on poskrbi za njihovo premoženje, saj je za to strokovnjak. V pismu je zabeleženo, da se je zaradi njegovih pritiskov pogosto menjavalo vodstvo omenjenega doma. In to še ni vse, župan je poskrbel za to, da je dobil skrbništvo nad starejšo osebo, ki živi sama in ima v lasti kar nekaj hektarjev zemlje.
Skrbništvo ima tudi nad osebo, ki ji je izmaknil stanovanje
V Tržiču je tudi znano, da je župan, tokrat v sodelovanju z direktorico CSD Ljubko Cahunek, dobil skrbništvo nad “malce posebnim, a ubogim” človekom iz Tržiča. Prikazal mu je dolg 11 tisoč evrov do Občine Tržič ter istočasno nastopal kot njegov skrbnik in kot župan občine, ki je uveljavljal povrnitev dolga. Zaradi 11 tisoč evrov dolga naj bi se polastil njegovega stanovanja in vanj naselil sina občinske svetnice Mojce Čadež.
Skrb za finance fanta iz Dovžanove soteske
Skladno z zapisom je bila lažna tudi županova skrb za fanta iz Dovžanove soteske, ki je nastopil v oddaji Prenova doma. Po smrti njegovega očeta je Janja Sajovic postala skrbnica njegovih financ. Potem je tu še Bencetova hiša v Dovžanovi soteski – župan je uredil, da se je občina odpovedala predkupni pravici, hišo pa je kupila njegova žena. Župan je porušil kulturno zaščiteno hišo, ki jo je občina sicer želela uporabiti v turistične namene, in zgradil novo. Okolico si je uredil na račun občine. Občinski prostorski načrt je spremenil tudi pri sadovnjaku v Križah in ga spremenil v zazidljivo parcelo – tam naj bi hišo gradila njegova hči. Po nekaterih podatkih naj bi se število županovih nepremičnin najmanj potrojilo – pa sem niti niso vštete nepremičnine, pisane na njegovo ženo in tudi na sina Janeza Boruta Sajovica, ki ima sicer podjetje, ki se ukvarja z nepremičninami, JS prop.
Sara Bertoncelj